Človek in hrana v začaranem korgu | Page 100

51

Da bi preprečil prodajo po pretiranih cenah še pred nameravanim maksimiranjem cen sadnih konzerv, je urad za ljudsko prehrano 4. avgusta z odredbo prepovedal vso prodajo sadnih konzerv letine 1917 in septembra odredil še popis količin posušenega sadja, sokov in sirupov. V začetku avgusta je dodatno prepovedal izdelovanje žganja za prodajo iz marelic, breskev, hrušk, češpelj in jabolk ter tudi ostankov tega sadja, z napovedano do 6-mesečno zaporno in še denarno kaznijo do kar 20.000 kron. Dopuščal je sicer izjeme za sadje ter njegove izdelke in ostanke, ki so bili neprimerni za uživanje, sušenje ali predelavo v marmelade, za katere pa je bilo treba pridobiti odobritev na Dunaju. Slabe tri tedne kasneje je dunajski urad za izdajo dovoljenj pooblastil kranjsko deželno vlado. Zaradi pritožb po vsej Avstriji( še zlasti na Češkem, kjer je bila sadna letina 1917 izredno dobra), da sadja po maksimiranih cenah ni mogoče dobiti( istočasno pa so se cene povzpele v fantastične višave), je urad napovedal še skrajni ukrep – prisilno oddajo jabolk, hrušk in sliv po maksimiranih cenah, kar naj bi tokrat doletelo tudi Češko, ki se je spretno izogibala vojnim prispevkom. Zapisov o dejanski regulaciji cen sadnih konzerv in izvedbi odvzema sadja nismo našli, so pa sprožili popisovanje količin vsega predelanega sadja in uvedli transportna in poštna dovoljenja, vključno z moštom in kisom. Ob branju virov je čutiti, kako so razmere postajale vse bolj neobvladljive, hkrati pa je zavest o koncu vojne, ki že mora priti, postajala vse jasnejša in pomešana z upanjem. O tem priča tudi pisanje kranjske deželne vlade kmetijski družbi, v katerem jo spodbuja k vzgoji mladega sadnega drevja žlahtnih sort, saj je trgovina z njim ob izbruhu vojne povsem zamrla, po njej pa bo gotovo sledilo veliko povpraševanje. 14

Pomanjkanje sladkorja in državna navodila za konzerviranje sadja brez sladkorja v gospodinjstvih Če si v današnjih, s sladkorjem preplavljenih časih zaradi zdravja in lepotnih idealov prizadevamo zmanjšati njegovo porabo, so se med prvo svetovno vojno morali znajti brez njega, ker ga preprosto ni bilo moč dobiti. V Veliki Britaniji je po izbruhu vojne zmanjkalo najprej sladkorja( tri četrtine ga je uvažala iz Avstro-Ogrske in Nemčije), 15 v Avstro- Ogrski pa se ga je od leta 1916 dobilo samo na karte. 16

Odredba c. kr. urada za ljudsko prehrano z dne 9. junija 1917 je deželi Kranjski namenila 10 vagonov sladkorja za predelavo sadja, vendar le za večje proizvajalce, gospodinjstva v mestih in industrijskih središčih so bila kot nepridelovalci izvzeta, kar je za deželo pomenilo, da tega sladkorja dejansko ne bo dobila. Kranjska kmetijska družba je zato dvakrat pisala kranjski deželni vladi, naj urgira, saj prav mestna gospodinjstva največ vkuhavajo. Na kmetih za to manjka znanja( vešče so le tiste žene in hčere, ki so se udeležile izobraževanj na gospodinjskih šolah in tečajih) in časa( ob preobilici dela s strniščnimi posevki), industrijske in obrtne predelave pa naj ne bi bilo( redki uživalci šolskih in župnijskih vrtov naj ne bi bili omembe vredni). Družbeniki so predlagali, da bi se količina sladkorja gospodinjstvom odrejala glede na število članov, dodelitev pa pogojevala z oddajo neoporečno izdelane konzerve za kilogram sladkorja aprovizaciji proti plačilu. 17 Generalni ravnatelj kmetijske družbe Gustav Pirc pa je 2. julija na kmetijskem ministrstvu na Dunaju na sestanku s predstavniki neodvisnih kmetovalcev, kot vabljeni zastopnik južnih kronovin, še osebno posredoval, da bi gospodinjstva dobila sladkor za vkuhavanje sadja in pripravo petiota 18 – iz grozdnih tropin, sladkorja in vode narejenega » vina «( za slednjega je bilo Kranjski konec istega meseca z ukazom urada za ljudsko prehrano dejansko odobrenih 20.000 kilogramov sladkorja). 19

A L E K S A N D R A M R D A V Š I Č • Konzerviranje sadja brez sladkorja v času vojnega pomanjkanja

14

SI AS 533, Kmetijska družba v Ljubljani, fasc. S1( 1917 – 1935).