IDENTITETA IN DEDISCINA
ZA KONEC
Doseči želimo naslednje:
• zlomiti vsaj nekaj stereotipov, povezanih z migracijami,
• pomagati ljudem razumeti, da smo tako ali drugače vsi migranti,
• pokazati pozitivno plat tega dejstva z dosežki v znanosti in inovacijami, ki jih poznajo naše skupnosti,
• imeti konstruktivne in pomenljive pogovore z različnimi ciljnimi skupinami,
• približevanje in povezovanje različnih deležnikov,
• promocija znanosti in tehnologije z drugačnega zornega kota.
IDENTITETA IN DEDISCINA
Lahko govorimo o povezavi med narodno identiteto ter tehniško / znanstveno dediščino?
Verjamemo, da je odgovor da. Naš projekt je bil zgrajen okoli tega dejstva.
Najbrž to ni izključno slovenska značilnost, vendar smo zelo ponosni na » naše « znanstvenike, ki so uspeli v tujini, po drugi strani pa smo bolj zadržani, ko » tujci « uspejo pri nas. Radi bi, da bi ljudje razumeli, kako zavajajoča in ozkogleda je ta predpostavka in to je bil eden od razlogov, da smo uporabili zgodbe 14 posameznikov, ki s svojimi dosežki niso samo naredili razlike, ampak so to dosegli tudi kot posledico migracij.
Dva primera, ki predstavljata izziv: nosilka rekordov v bivanju v vesolju Sunita Williams se je rodila v ZDA očetu indijskega rodu in materi, ki je bila potomka slovenskih priseljencev. Pa vendar jo Slovenci sprejemajo za » pravo « Slovenko, pogosto nastopa v nacionalnih medijih in zdi se, da smo vsi nanjo zelo ponosni. Tudi najbolj skeptične je prepričala, ko je na Mednarodno vesoljsko postajo vzela tradicionalno kranjsko klobaso! Njeno nasprotje je
Fritz Pregl, ki v Sloveniji vzbuja mešane občutke. Rojen je bil v Ljubljani( glavnem mestu Slovenije) slovenskemu očetu in nemški materi. Študiral in delal pa je v avstro-ogrskem cesarstvu in v kasnejših letih v Avstriji( zaradi razpada cesarstva), njegov delovni jezik je bila nemščina in ljudje so menili, da ni » dovolj slovenski «. Desetletja je bil izbrisan iz naših zapisov in knjig o zgodovini znanosti – čeprav je doslej edini dobitnik Nobelove nagrade slovenskega rodu.
Radi bi, da bi se naši obiskovalci zamislili nad pomenom delitve sveta na » našega « in » njihovega «, na » mi « in » oni «, da bi jim pomagali razumeti in ceniti, da skoraj nič ne traja večno in kar je danes » naše «, bo morda že jutri » tuje «. Radi bi, da bi pogledali onstran znanega, da bi prestopili različne meje, tako vidne in, kar je še pomembneje, nevidne.
ZA KONEC
Celoten projekt je plod različnih dejstev, očitnih in malo manj očitnih: begunske » krize « v Evropi, večnega vprašanja, kako narediti svet boljši, in preizpraševanja vloge muzejev v današnji družbi.
Za konec vam svetujemo, da prisluhnete slovenski reperski pesmi z naslovom‘ Od ljudi za ljudi’, ki jo izvajata Murat & Jose. Besede iz njune pesmi odlično povzemajo namen in bistvo naše razstave: »... ni važno od kje kdo prihaja, važ’ n je kaj mu v glavi dogaja...«.
9