Z Darjo je prijetno klepetati, saj je zgovorna in
odprta ženska. Zanimalo me je marsikaj in kmalu
nama je pogovor stekel v takšne globine, da sva
se po?utili kot stari znanki, ki se redno sre?ujeta na
?aju. V bistroju strežejo predvsem vegetarijansko in
vegansko hrano, zato sem predvidevala, da Darja
ne je mesa. Ah ne, jaz jem vse razen vampov, me
je takoj popravila, res pa je, da mesa ne jem veliko
in da nadvse rada kuham z zelenjavo, je še dodala.
Darja, ki je po izobrazbi kulturologinja, s
partnerjem Lukom, h?erko Ivo in dalmatinko
Frido živi v družinski hiši na obrobju mesta. Luka,
ki ima sicer svoj posel, je prav tako pomemben
del Bazilike, saj skrbi za finan?ni del in je vedno
poln zanimivih idej. Darja zelo rada kuha, to je
podedovala po mami in omi, Korošici, ki je svoj ?as
celo vodila kuharske te?aje. Dobro jesti in družiti se
ob hrani je bilo pri njih doma vedno pomembno.
Ko sta se starša upokojila, sta se preselila na
Primorsko, dom sta si uredila na Šentjanah nad
Portorožem. Ker sta imela dovolj ?asa in volje, sta
si nasadila oljke, trto in velik vrt. Darja se, tako kot
oba njena brata, za konec tedna rada odpravi k
njima na obisk. Kadar je trgatev ali ko se obirajo
oljke, se nas zbere še ve?. K njim radi zahajajo tudi
prijatelji, saj se po kon?anem delu vsi zberejo ob
veliki mizi in uživajo v druženju ob hrani. Tudi brata
zelo rada in dobro kuhata, kar malo hecno je, ker
se naši pogovori kar naprej vrtijo okrog hrane,
pove Darja.
Kako diplomirana kulturologinja pristane v
gostinstvu? Preprosto, pravi Darja, za to je »kriva«
moja družina! Na Primorskem so pridelali zadosti
olj?nega olja, oliv, zeliš? in drugih dobrot, toliko,
da so imeli zadosti zase in za številne prijatelje.
Vse je pridelano ekološko in tudi zato so si leta
2006 zamislili svojo linijo eko hrane. Brata, oba sta
oblikovalca, sta zasnovala preprost in moderen
logotip ter embalažo in lotili so se prodaje. Dve leti
zatem so po naklju?ju naleteli na prazen poslovni
prostor na Mikloši?evi cesti v Ljubljani in tako je
nastala Bazilika, trgovinica in lokal, kjer si poleg
dobre kavice lahko naro?ite še slasten sendvi? ali
toplo dnevno juhico.
Po treh letih trdega dela si je Darja zaželela svojim
gostom ponuditi še kaj ve? kot le sendvi?e in juhe.
Na zalogi je imela celo goro preizkušenih receptov
in za?ela je iskati ve?ji prostor. Po kakšnem letu ga
je našla: na vogalu Prešernove in Erjav?eve ceste,
kjer zdaj že dobro leto kraljuje Bazilika bistro. V
prijetnem ozra?ju, ki o?ara z doma?nostjo, se
g ostje o?itno odli?no po?utijo, saj je veliko takšnih,
ki se redno vra?ajo. Vsak dan imajo na jedilniku
kosila, za katera poskrbi Darja, poleg tega pa
odli?ne doma?e sadne in zelenjavne pite, torte,
dobre napitke in še marsikaj, kar pritegne. Lahko
pa se oglasite tudi samo na dobri kavi in mamljivi
sladici, se zleknete v udoben naslanja? in prelistate
najnovejši Kinfolk.
Saj res, kakšno navezo ima Bazilika s Kinfolkom,
me še zanima. Ah, to je pa hecna zgodba, vše?
mi je bila njihova revija in tudi blog, pa sem jim
enkrat pisala. Potem sem kar malo pozabila na
to, nato pa so me neko? poklicali in rekli, da želijo
svoje gibanje še malo razširiti po svetu, in sicer z
organiziranjem ob?asnih dogodkov. Seveda me je
zanimalo, zakaj pa ne. Že kmalu bomo organizirali
drugo Kinfolk druženje, ki bo pravcato praznovanje
ob izidu njihove knjige receptov.
Kaj po?ne v prostem ?asu, kaj jo zanima in kaj
bere, jo še povprašam, ?eprav mi je jasno, da
prostega ?asa nima veliko. Ah, saj ni tako hudo,
pravi Darja, ko smo bistro odprli, je bilo res divje,
v lokalu sem bila od sedmih zjutraj do enajstih
zve?er, tudi ob sobotah. Zdaj je njen urnik veliko
prijaznejši, saj za?enja ob osmih, popoldneve pa
preživlja doma, v družbi Luke in Ive. V prostem
?asu sprehaja psa in bere – kuharske knjige ter
bloge, seveda. V?asih, ko je imela na skrbi samo
lokal na Mikloši?evi, je vsak dan tudi doma skuhala
kosilo, zdaj to po?ne le še nekajkrat tedensko. Ob
ve?erih, ko njena Iva zaspi, se Darja zakoplje med
svoje zvezke z recepti in sestavlja jedilnike za kosila
ali pa za morebitne cateringe. V?asih ji gre gladko,
drugi? malo manj, sicer pa pravi, da ji je vše?
adrenalinsko vznemirjenje, ko se ti tik pred zdajci
zasveti žarnica in ustvariš nekaj, s ?imer presenetiš
še samega sebe. Njeni na?rti za prihodnost so
polni idej, ki pridno ?akajo na uresni?itev. Katera bo
prva na vrsti, me zanima. Verjetno bo to kuharska
knjiga, o kateri že nekaj ?asa razmišljam, odvrne.
Najbrž tudi zato, ker jo kar naprej sprašujemo za
recepte.
zima 2013
57