Zgodbe iz šolske torbe Zgodbe iz šolske torbe

Prva solska stavba Leta 1909 in 1920 so ustanovili posebna oddelka za oddaljene učence, 1929 je bila šola razširjena v trirazrednico, 1931 v štirirazrednico in 1939 v petrazrednico. Zaradi pomanjkanja prostora je občina odstopila svoje prostore za učilnice še v Končkovi hiši, Polhov Gradec št. 29. Ucitelji : V prvih desetletjih od ustanovitve šole so se učitelji veliko menjali. V Polhovem Gradcu so službovali: Matija Arko (1860–63) Leopold Bozic (1863–66) Jakob Kozelj (1866–68) France Papler (1868–75) Josip B ozja (1875–79) Jakob Zebre (1882) Alojzij Pin (1882–87) Janko B ajec (1887–1900) Roza Pirkovic (1895–?) Tomo Petrovec (1900–1906) Prva šolska stavba v Polhovem Gradcu. Na portalu je napis »Šola« in letnica 1859. (Foto R. Cotič) Končkova hiša (Foto M. Šmalc) O Tomu Petrovcu je France Tomšič zapisal: »Najboljši učitelj v Polhovem Gradcu pa je bil naš domačin Tomo Petrovec, doma pri Petrovc v Srednji vasi. Ta je bil res luč učiteljstva, pa ne samo pri nas, slovel je tudi drugod.« število otrok Dela za novo šolsko stavbo in hkrati mežnarijo so se pričela leta 1858. Učitelji, sprva tudi mežnarji in organisti, so stanovali v šolski stavbi, ki so jo po svojih zmožnostih pomagali zidati domačini, kmetje in obrtniki. V letu 1859, ko je bilo zgrajeno šolsko poslopje, je bilo v šolo vpisanih 174 otrok. Šola je bila razširjena v dvorazrednico. V kasnejših letih, ko se je znova pojavila potreba po njenem širjenju, so ljudje temu celo nasprotovali. France Tomšič je zapisal, da Pograjci pravijo: »Tega pa ne! Rajši imamo tako kot je bilo, saj so se otroci, ko je bil en sam učitelj, ravno toliko navadili.« V 19. stoletju so se ves čas pojavljale težave z rednim obiskovanjem pouka. Šolske poti so bile slabe in pozimi, kadar je zapadlo veliko snega, številnih ni bilo k pouku. Obiskovanje pouka so preprečevale tudi epidemije otroških bolezni, zaradi česar so šolo občasno celo zaprli. Pouk v času prve svetovne vojne ni potekal redno. Začenjal se je šele novembra, da so lahko otroci zaradi pomanjkanja delovne sile doma pomagali pri delu na polju. Zaradi vojnih razmer je pouk v šolskem letu 1915/16 potekal v jeseni za nižje razrede dvakrat na teden, za višje razrede pa celo samo enkrat na teden. V zimskem času so imeli pouk trikrat na teden. Učenci so v sklopu pouka nabirali zdravilne rastline, kot so robidovo listje, trpotec, lipovec in koprive, ki jih je vojska uporabljala za pripravo čaja. Deklice so pletle in otroci so za vojake izdelovali papirnate podplate. šolsko leto

Zgodbe iz šolske torbe Zgodbe iz šolske torbe | Page 3