TELEFONIJA V POLHOVEM GRADCU IN OKOLICI
Telefonski imenik
iz leta 1945 (hrani TMS).
Vse do zgodnjih osem-
desetih let 20. stoletja je bila
pokritost s telefonskimi pri-
ključki na širšem Polhograjskem
izredno slaba.
»Ker sva oba z upravnico
živela blizu pošte, sva odprla
pošto za uporabo telefona tudi
sredi noči. To je bilo v nujnih
primerih, če je moral kdo pokli-
cati veterinarja ali zdravnika.
Ker smo se tukaj v okolici vsi
poznali, so točno vedeli, kam
morajo potrkati za uporabo
telefona.« (Ferdinand Kopač,
Praproče)
Prvi telefon je prišel na poštni urad v Polhovem Gradcu
16. 8. 1931, tri dni za tem, ko so ga dobili na Dobrovi.
»Spomnim se, kako sem telefoniral na pošti v Polhovem
Gradcu. To je bilo okoli leta 1936. Mama je zbolela, najbližji
zdravnik pa je bil na Dobrovi. Oče me je poslal na pošto v
Polhov Gradec, kjer je bil telefon. Peš sem šel iz Babne Gore
do Polhovega Gradca. Telefonistka mi je povedala, da je
vzpostavila zvezo in tako sem poklical doktorja z Dobrove.
V rokah sem držal slušalko in govoril v nekakšen lijak.«
(Ivo Belec, Babna Gora)
V osemdesetih letih je bilo čutiti velik pritisk nezado-
voljnih krajanov za pridobitev večjega števila telefonskih
številk. Zgrajena je bila nova avtomatska telefonska
centrala, vendar ni zadostila potrebam, zaradi pre-
obremenjenosti pa telefonska linija ni prenesla dodatnega
povečanja. Novo pridobljene številke so bile rezervirane
tudi za okoliške vasi, kjer so se krajani sami lotili dela,
kmetje pa so prispevali les za drogove.
Obljube o gradnji zmogljivejše telefonske centrale so
se začele uresničevati v zgodnjih devetdesetih letih in šele
leta 1995, ko je bila centrala zgrajena, se je stanje izboljšalo.
V času, ko so v svetu zavladali prvi prenosni telefoni, je
skoraj vsako gospodinjstvo na Polhograjskem dobilo
stacionarni telefon.
Telefonski imenik iz leta 1936.
Tega leta so bili v Polhovem
Gradcu trije telefoni (hrani TMS).