@ivljenje je lepo
mra~iti in me dostavili na streho bolni{nice na Jesenicah. Samo drznemu pilotu Jo`etu
Kalanu in celotni ekipi helikopterja se imam zahvaliti, da nisem ostal zgoraj za ve~no.
V bolnici so potrdili, da so moje po{kodbe zelo hude (po{kodba glave) in stanje zelo
kriti~no in da bo nujno potrebna operacija v Ljubljani, zato so me po~asi in previdno z
re{ilcem odpeljali v Klini~ni center Ljubljana. Tam mi je priznani kirurg dr. Tekav~i~
uspe{no operiral glavo, bil pa sem {e vedno v kriti~nem stanju. Po enem tednu negotovosti, ali bom pre`ivel ali ne, se je moje stanje stabiliziralo in 12. dan sem se zbudil
iz kome.
Takrat pa se je moja kalvarija {ele za~ela. Moji mo`gani so utrpeli take po{kodbe, da sem
bil na nivoju novorojen~ka. [tartal sem dobesedno z nule. Nisem zmogel in znal ni~esar:
jesti, piti, po`irati sline, kaj {ele hoditi, govoriti, brati, pisati, iti na strani{~e. Stvari, ki
so odraslemu samoumevne in jih po~ne avtomatsko, sem se moral ponovno nau~iti. Vse
je {lo znova.
Moje okrevanje je poslab{ala {e trdovratna plju~nica in moj organizem je samo huj{al
in slabel. ^e ne bi bil pred nesre~o v tako dobri psihofizi~ni kondiciji, bi se moje zdravljenje v bolni{nici zagotovo podalj{alo. Tako pa sem prebolel tudi plju~nico in moje
stanje se je za~elo po~asi popravljati. Po enem mesecu v klini~nem centru so me premestili v Splo{no bolni{nico Jesenice. Tu sem imel bolj{o oskrbo, med osebjem je vladalo tudi bolj{e vzdu{je in zadihal sem gorenjski zrak. Vse to se je takoj poznalo pri
mojem napredku. Po mesecu le`anja sem zopet sedel v pravem stolu in jedel po `lici.
Sprva le pol jogurta, kasneje pa se mi je apetit povrnil in enkrat sem se celo tako
napokal kremnih rezin, ki so mi jih prinesli obiski, da mi je bilo prav slabo. Obiskov sem
imel vseskozi zelo veliko in hvale`en sem vsakomur, ki me je pri{el pogledat in me
Meta in Janko mesec in pol po nesre~i
Foto: arhiv Janko Megli~
86