Vesele iskrice tr`i{ke GRS
Tin~ek pa se ni dal odgnati. Tik preden so na progo spustili prvega predtekmovalca, si
je krepko potisnil klobuk na glavo, vrgel krila pelerine preko ramen in se pognal po progi
kot v svojih najbolj{ih ~asih. Smu~arji medicinci so odprtih ust strmeli za njim po strmini zeleni{kega plazu.
Nesre~nih primerov na tisti tekmi sicer ni bilo in re{evalci smo bili brez dela. Najbolj{i
dose`en ~as pa je bil vsaj dvakrat ve~ji od (neuradnega) Tin~kovega ...
@eja
Na to temo bi sicer lahko bilo {e veliko iskric … Nas je pa {e kar nekaj v tr`i{ki GRS, ki
smo svoje starej{e kolege njega dni na Zelenici opazovali, kako so si kavo izbolj{ali kar s
{piritom iz kompleta prve pomo~i. Ja, v sili hudi~ ...
Sfinga z Ladjo
Dom Ro`i~evih v Tr`i~u je bil vedno tudi zbirali{~e mnogih generacij tr`i{kih alpinistov
in re{evalcev. Posebno privla~no je bilo postopanje na mostu ~ez Tr`i{ko Bistrico pri
tr`i{kem kinu Na skali, koder se je sprehajalo tudi veliko bolj in manj brhkih deklet.
Seveda ni {lo brez nekak{nega, v alpinisti~nem slogu {ifriranega ocenjevanja njihove lepote in postavnosti, in to kar s primerjavo te`avnosti posameznih alpinisti~nih smeri.
Glavni pri ocenjevanju je bil navadno pokojni prijatelj Ful.
Kak{na manj lepa jo je tako odnesla z Maleni smer v Paklenici, lepotica pa lahko tudi z
oceno Sfinga z Ladjo v Steni ...
Krvin in Major
Franci Primo`i~ - Krvin, med tr`i{kimi gorskimi re{evalci zagotovo med najbolj hudomu{no zgovornimi, je bil svoje dni tudi pomemben ~astnik v vrstah nekdanje tr`i{ke
Teritorialne obrambe, katere poveljnik je bil pokojni major Ivko Bergant - Major, dolgoletni predsednik Planinskega dru{tva Tr`i~. Tako je naneslo, da sta bila leta 1987 kot teritorialca upokojena oba hkrati. Interno poslovilno sre~anje smo imeli teritorialci v ko~i
na Javorniku. Slavnostni govornik se jima je ob tisti priliki zahvalil tudi z besedami:
“Zagotovo kot teritorialci ne bomo nikdar ve~ osvojili toliko gorskih vrhov, kot smo jih
pod poveljstvom Ivka, pa tudi na oro`nih vajah nikdar ve~ tolikokrat zgre{ili poti, kot
smo jo z na~elnikom Krvinom ...”.
Janko
^e gre komu med nami priznati odkritosr~nost, jo moramo kolegu re{evalcu Janku
Jermanu-Jan~manu zagotovo! Parkrat ga je to tudi `e (ne)kaj stalo, pa kak{en preklic v
~asopisu je moral objaviti, a svojih misli ni nikoli skrival v sebi.
106