Led in kri
umrla, dva druga prisotna sta bila te`ko po{kodovana. Organizatorji so sicer posku{ali
strogo zapreti kriti~ne sektorje s policijo in varovalnimi trakovi, da bi prepre~ili nesre~e,
ki so se v preteklosti na tem sre~anju `e ve~krat dogodile. Tudi meni so se nekateri
ukrepi zdeli pretirani, zalegli pa vendarle niso.
Naslednji dnevi so minevali z obi~ajnim zbiranjem bu{k, ureznin in udarnin, nekaterih
bolj, drugih manj bole~ih, pri ~emer je tudi slovenska ekipa enega od svojih ~lanov
pospremila v bolnico, kjer je ostal tri dni, da so mu lahko po{teno zakrpali nos, ki ga je
razrezal led.
Sam se zavedam, da so po{kodbe pogost sopotnik lednega plezanja in da se lahko marsikaj dogodi komurkoli v najbolj neprimernem trenutku. Ampak ne glede na to, da se
zare~enega kruha najve~ poje in da zdajle z glavo trkam ob leseno mizo, bom ugriznil v
tole kislico in nadaljeval. Ve~ina po{kodb je povezana z nizk o stopnjo izku{enosti in
pomenijo obi~ajno pot do bolj zrelega, opreznega plezalca. Zlasti v ledu nastopa toliko
dejavnikov ogro`anja, da se jih je te`ko vsak trenutek nepretrgoma zavedati in biti
pripravljen na reakcijo. Opreznost in sposobnost predvidevanja pa nam lahko prihranita
marsikaj. In ~e dovolimo na{emu ponosu poslu{ati in upo{tevati {e opozorila drugih,
smo na dobri poti. ^e ledno plezanje po definiciji ni varno, pa se varnosti lahko precej
pribli`amo.
Tako je mineval teden, le po~asi nas je spet prevzela evforija lednih u`itkov in dobrih
razmer. Z Andrejo sva pre`ivljala nedeljsko dopoldne v kombiniranih smereh le 50
metrov izven dosega ogromnih vise~ih sve~, ki so krasile steno nekoliko naprej od nas.
Krasile so jo do trenutka, ko se je skupina kakih sedmih Italijanov po`vi`gala na rde~
trak, ki je zapiral dostop do stene. In v nekaj minutah se je son~no nedeljsko dopoldne
spremenilo v te`ko prebavljivo godljo. Za~elo se je s glasnim pokom, ki ga je bilo sli{ati
po celi dolini, ko je nekaj ton ledu padlo in pometlo s spodaj stoje~imi ljudmi … oblak
snega, ti{ina, kriki, reanimacija, klicanje na pomo~ … kon~alo pa z ropotom helikopterja, ki je nalo`il drugo truplo v parih dneh.
Ob tem nas je plezalski zagon nekam minil, najine francoske znance celo do te mere, da
so hoteli v steni pustiti kar vso svojo opremo in oditi. Med tem, ko sem jim ~istil smeri
in sidri{~a, me je {e enkrat zmrazilo: fantje, {e za~etniki, so si uredili varovanje z vrha v
"abalakov", ki ga je `e dodobra odtalila nanj teko~a voda.
Led je lep. Dokler ni krvav.
102