pridruživa ostalim udeležencem srečanja. S kolegi se pogovorim, za kakšno akcijo gre. Povedo, da rešujejo zaplezanega planinca v ferati na Zelenici. Kmalu dobimo informacijo, da z njim ni hujšega. Uživamo na sončku, kramljamo, vmes pa planemo tudi po dobrem golažu.
Še dobro ne pojemo, že Primožu zazvoni telefon. Pogleda na ekran ter reče:“ Center’’. Poslušamo del pogovora in kmalu nam je jasno, da se je nekje zgodila še ena nesreča. Primož pove, da si je v naši bližini ženska poškodovala nogo. Sestopala naj bi s Storžiča proti Veliki Poljani.
Preostali reševalci, ki smo še pred kočo pod Storžičem, se hitro organiziramo in začnemo reševalno akcijo. Svojega terenskega vozila nimamo na razpolago, zato si sposodimo kar terensko vozilo Planinskega društva Tržič. Po nekajminutni divji vožnji se pripeljemo skoraj do Velike Poljane. Ker ne vemo, kje točno se ponesrečenka nahaja, se razdelimo v dve skupini. Ena krene po markirani poti proti Psici, midva s Klemenom pa po vlaki proti planini Javornik. Glede na očitno odročno lokacijo nesreče, se s Primožem dogovoriva za aktiviranje reševalnega helikopterja. S Klemenom hitiva, srčni utrip nama naraste in hlastava za zrakom, komunikacije med nama skorajda ni. Nekaj sto metrov pred planino se odločiva in zavijeva z vlake v gozd in slediva zaraščeni poti, ki naju popelje na pašnik. Obrneva se proti južni steni Psice in začneva klicati. Takoj dobiva odziv, sedaj veva, da sva blizu ponesrečenke. Zaženeva se v strm gozd nad planino, po dobrih 100 višinskih metrih že vidiva poškodovano planinko in njene prijatelje. Predstaviva se, vprašava za poškodbe in jih pomiriva, da bo vse v redu.
Gospa je bila nad najino pojavo, profesionalnostjo in hitrim odzivom očitno čisto osupla. Od klica na pomoč do prihoda na kraj nesreče je minilo vsega 20 minut. Pove nama, da se počuti kot v“ Bergdoktorju’’! Vsi se začnemo smejati, saj vemo, kaj misli. Po televiziji se je v tistih dneh vrtela priljubljena nanizanka Gorski zdravnik, kjer nastopajo brhke ponesrečenke in čedni zdravnik, vsi pripetljaji pa se srečno končajo.
Kmalu v daljavi zaslišimo ropot helikopterja, ki je namenjen k nam. Preleti nas in nadaljuje na severno stran Storžiča, posredujem in ga ponovno usmerim na pravo lokacijo. Nekaj časa kroži nad nami, saj mora pregnati še dva jadralna padalca, ki se nahajata v zračnem prostoru nad nami. Ko nas pilot opazi, zalebdi nad nami in po jeklenici se spusti reševalec letalec. Ko je na tleh, helikopter odleti, skupaj pa se dogovorimo za način reševanja.
Nogo imobiliziramo z vakuumsko opornico, na glavo ji pritrdimo čelado, nato pa gospo štirje reševalci prenesemo do mesta dviga v helikopter. Vse skupaj se dogaja izredno hitro, saj je helikopter že klican na drugo težko posredovanje. Medtem ko ji nameščamo trikotni sedež za dvig, gospa pogleduje na hrumečo železno ptico nad nami in nekajkrat sklene dlani. Vidim, da jo je strah, zato ji zagotovim, da bo vse v redu. V naslednjem trenutku se z reševalcem letalcem že dvigata in kaj kmalu sta v helikopterju in na poti v bolnišnico.
Gospa je v varnih rokah, poskrbimo še za njene prijatelje ter jih usmerimo na pravo pot proti izhodišču. Pospravimo opremo in po uspešno opravljenem reševanju z zadovoljstvom na obrazu odidemo nazaj proti koči pod Storžičem. Opravimo kratko analizo ter nadaljujemo z druženjem na srečanju. Kolegom reševalcem povem štorijo o“ Bergdoktorju’’, kar sprejmejo s smehom. V naslednjih mesecih sem kar nekajkrat slišal vzdevek“ BERGDOKTOR’’.
80
Bergdoktor