Oživljanje v gorah
Oživljanje v gorah
Prim. dr. Iztok Tomazin, dr. med. spec.
UVOD Vse več ljudi obiskuje gore in druge težko dostopne kraje, zato je tam vedno večja potreba po ukrepih nujne medicinske pomoči( NMP). Vse večje so tudi zahteve po kakovosti izvajanja NMP. Srčni zastoj je drugi najpogostejši vzrok smrti v gorah, takoj za poškodbami. Vsako oživljanje je velika preizkušnja in izziv za vse prisotne, laike ali profesionalce, v zahtevnih, negostoljubnih pogojih gorskega sveta še bolj. V gorah se pogosto srečujemo z omejenimi možnostmi glede medicinske opreme, s potrebo po podaljšanem oživljanju in z zelo zahtevnimi okoliščinami.
Vseeno smo dolžni upoštevati veljavne smernice in priporočila, seveda pa moramo svoje delo prilagajati okoliščinam in možnostim. Cilji izvajanja NMP v gorah in na drugih težko dostopnih krajih so enaki kot v urbanem okolju: čim hitrejši pristop k bolniku, zagotavljanje kakovostne medicinske oskrbe na mestu nesreče in varen, obziren ter hiter prevoz bolnika do ustrezne zdravstvene ustanove.
POSEBNOSTI ožIVLJANJA v gorah Najpogostejši oteževalni dejavniki za izvajanje NMP vključno z oživljanjem v gorah so:
okoljski: oddaljenost in težka dostopnost kraja nesreče, strmina, izpostavljenost, pomanjkanje prostora za delo, mraz, slabo vreme, noč...,
tehnični: za dostop do pacienta so pogosto potrebni različni tehnični manevri( spuščanje iz helikopterja, plezanje...), količina opreme je omejena..., organizacijski: preplet delovanja in pristojnosti različnih amaterskih in poklicnih organizacij( gorska reševalna služba, služba NMP, policija, vojska...), problem dispečerstva, pomanjkljiva strokovna medicinska zasedba reševalnega moštva( zdravnik pogosto sam brez medicinsko usposobljenih sodelavcev)...,
osebni: velika telesna in duševna obremenitev( naporen dostop, nujnost improviziranja, nevarnosti( padajoče kamenje, možnost zdrsa, poškodb...), zaposlenost z drugimi opravili( plezanje, varovanje, tehnični manevri...), časovni pritisk...
S problematiko NMP v gorah se v mednarodnem merilu strokovno največ ukvarja Medicinska komisija ICAR( ICAR MEDCOM), ki pripravlja smernice in priporočila z različnih področij gorske in urgentne medicine. Deluje v okviru ICAR, ki je mednarodno združenje za gorsko reševanje, v katerega so včlanjene reševalne organizacije iz 31 držav. GRS Slovenije je med ustanovnimi članicami. Smernice in priporočila ICAR MEDCOM nastajajo na podlagi dela izvedencev, zdravnikov gorskih reševalcev iz držav članic ICAR.
V zadnjih letih je bila večina teh smernic in priporočil objavljena v uglednih medicinskih revijah, nekatere so izšle tudi v knjigi, tako da imajo v urgentni medicini v svetovnem merilu veliko veljavo. Osnova za izvajanje postopkov oživljanja v gorah so seveda splošno veljavne mednarodne smernice za oživljanje z dopolnili ICAR MEDCOM. V gorah je veliko posebnosti in dodatnih izzivov tudi pri postopkih oživljanja. Pri oživljanju zasutih v plazovih moramo
66
Oživljanje v gorah