kamor so zadnji prispeli okrog 16 . ure . ( sestop še zdaleč ni zgolj sprehod nazaj v dolino saj je med drugim zahteval spuste po vrvi in menjave ledeniške in skalne tehnike )
Vreme in temperature so nam bile zelo naklonjene – ves čas jasno brezvetrje s temperaturami nad ničlo . Na turi nas je bilo 18 , od tega 9 članov postaje GRS Tržič .’’
2009 V načrtu je bila Bernina , a zaradi slabega vremena in jesenskih poplav je bila tura odpovedana . Za obliž na rano pa smo oktobra skupinsko odšli na Oltar in Dovški križ . Zaradi današnjega tempa življenja včasih preprosto ne gre .
2010 Skupna tura v Lienške Dolomite . Vremenska napoved bolj kilava , zato posledično tudi manjša udeležba . Z avtom se pripelješ skoraj do slikovito postavljene koče Dolomitenhütte , ki stoji povsem na robu prepadne pečine . Po dolini smo odšli do zatrepa , kjer ob lepem jezeru stoji koča Karlsbader Hütte .
Naslednji dan smo nekateri plezali smeri , drugi pa ferate . S Čopkom sva se odločila za steno , ki ji domačini pravijo “ Matterhorn ’’, saj je iz doline res videti kot manjši brat pravega očaka . Po desnem razu pelje lepa štirica in je lepo opremljena . Nad nama je že bila ena naveza , desno od naju pa še ena , v za stopnjo težji smeri .
Bila sva v tretjem raztežaju , ko sva bila priča hudemu padcu v navezi nad nama . Vodeči plezalec je padel približno 30 m , skoraj na varovališče soplezalca . Splezala sva do njega in pomagala , kar sva lahko . Ko je že čez nekaj minut priletel helikopter iz bližnjega Lienza , sva se umaknila višje , da nisva motila reševanja . Avstrijci so hitro vse opravili na podvesni kljuki helikopterja , podobno , kot delamo pri nas . Vzpon sva uspešno zaključila , med sestopom proti koči pa naju je že ujela nevihta .
Naslednje jutro je bilo vreme spremenljivo , zato smo se odločili , da se odpravimo v dolino in proti domu .
2011 Po skupni turi na Bernino je Slavko Rožič zapisal : “ Tri leta smo se menili za vzpon po Bianco gratu na Bernino . No , še vedno boljše kot 30 let , kolikor je čakal Oto Pestner na vlak , ki prihaja ....
Tokrat se nas je zbralo sedem članov GRS Tržič in z najetim kombijem smo se v zgodnjem petkovem jutru odpravili proti Švici . Prvi dan smo se povzpeli do koče Tschierva , kjer smo prenočili in se pripravili na ključni del vzpona .
V soboto 25.6.2011 zjutraj smo začeli ob 5 . uri . Povzpeli smo se do začetka grebena , ki že postreže s plezanjem 2 . do 3 . stopnje . Kasneje se vzpon nadaljuje po snežni rebri , po kateri ima celotni greben ime - beli raz . Žal se je vreme pokvarilo in zaključni del vzpona po grebenu do vrha je zaznamoval orkanski veter in megla - mestoma je bilo potrebno grebenske odseke premagati po vseh štirih .
Po sedmih urah in malo negotovosti smo ob 12h prišli na italijansko stran do koče Marco e Rosi . Zgodba za ta dan je bila končana . Naslednji dan pa nas je čakal še zanimiv in rahlo negotov sestop skozi morje megle proti Morterachu oz . gondolski postaji na Diavolezzi .
Preživeli smo zanimiv vikend v Alpah , ki nam je poleg vzpona postregel še z novimi spoznanji , da so Alpe precej resne gore - sploh če jo zagode vreme ... Na poti domov pa smo najhujše že pozabili in že kovali nove načrte . Temu se pravi team building !’’
Skupne ture GRS Tržič v zadnjih desetih letih
47