kamor so zadnji prispeli okrog 16. ure.( sestop še zdaleč ni zgolj sprehod nazaj v dolino saj je med drugim zahteval spuste po vrvi in menjave ledeniške in skalne tehnike)
Vreme in temperature so nam bile zelo naklonjene – ves čas jasno brezvetrje s temperaturami nad ničlo. Na turi nas je bilo 18, od tega 9 članov postaje GRS Tržič.’’
2009 V načrtu je bila Bernina, a zaradi slabega vremena in jesenskih poplav je bila tura odpovedana. Za obliž na rano pa smo oktobra skupinsko odšli na Oltar in Dovški križ. Zaradi današnjega tempa življenja včasih preprosto ne gre.
2010 Skupna tura v Lienške Dolomite. Vremenska napoved bolj kilava, zato posledično tudi manjša udeležba. Z avtom se pripelješ skoraj do slikovito postavljene koče Dolomitenhütte, ki stoji povsem na robu prepadne pečine. Po dolini smo odšli do zatrepa, kjer ob lepem jezeru stoji koča Karlsbader Hütte.
Naslednji dan smo nekateri plezali smeri, drugi pa ferate. S Čopkom sva se odločila za steno, ki ji domačini pravijo“ Matterhorn’’, saj je iz doline res videti kot manjši brat pravega očaka. Po desnem razu pelje lepa štirica in je lepo opremljena. Nad nama je že bila ena naveza, desno od naju pa še ena, v za stopnjo težji smeri.
Bila sva v tretjem raztežaju, ko sva bila priča hudemu padcu v navezi nad nama. Vodeči plezalec je padel približno 30 m, skoraj na varovališče soplezalca. Splezala sva do njega in pomagala, kar sva lahko. Ko je že čez nekaj minut priletel helikopter iz bližnjega Lienza, sva se umaknila višje, da nisva motila reševanja. Avstrijci so hitro vse opravili na podvesni kljuki helikopterja, podobno, kot delamo pri nas. Vzpon sva uspešno zaključila, med sestopom proti koči pa naju je že ujela nevihta.
Naslednje jutro je bilo vreme spremenljivo, zato smo se odločili, da se odpravimo v dolino in proti domu.
2011 Po skupni turi na Bernino je Slavko Rožič zapisal:“ Tri leta smo se menili za vzpon po Bianco gratu na Bernino. No, še vedno boljše kot 30 let, kolikor je čakal Oto Pestner na vlak, ki prihaja....
Tokrat se nas je zbralo sedem članov GRS Tržič in z najetim kombijem smo se v zgodnjem petkovem jutru odpravili proti Švici. Prvi dan smo se povzpeli do koče Tschierva, kjer smo prenočili in se pripravili na ključni del vzpona.
V soboto 25.6.2011 zjutraj smo začeli ob 5. uri. Povzpeli smo se do začetka grebena, ki že postreže s plezanjem 2. do 3. stopnje. Kasneje se vzpon nadaljuje po snežni rebri, po kateri ima celotni greben ime- beli raz. Žal se je vreme pokvarilo in zaključni del vzpona po grebenu do vrha je zaznamoval orkanski veter in megla- mestoma je bilo potrebno grebenske odseke premagati po vseh štirih.
Po sedmih urah in malo negotovosti smo ob 12h prišli na italijansko stran do koče Marco e Rosi. Zgodba za ta dan je bila končana. Naslednji dan pa nas je čakal še zanimiv in rahlo negotov sestop skozi morje megle proti Morterachu oz. gondolski postaji na Diavolezzi.
Preživeli smo zanimiv vikend v Alpah, ki nam je poleg vzpona postregel še z novimi spoznanji, da so Alpe precej resne gore- sploh če jo zagode vreme... Na poti domov pa smo najhujše že pozabili in že kovali nove načrte. Temu se pravi team building!’’
Skupne ture GRS Tržič v zadnjih desetih letih
47