Helikopter AS532 Cougar ob pristanku v Bistrici, kjer je naložil reševalce( foto: Vili Vogelnik)
LETA 1996 Lep poletni dan je in kar vabi k poplezavanju v Dovžanki. Nekje med sedmo in deseto smerjo se oglasi piskanje pozivnika. Zbor na policijski postaji, akcija bo. Hitro sta tam, kjer prihajajoče reševalce pričaka pojasnilo, da gre za padalca, ki je strmoglavil na pobočje Kriške gore. Reševalci hitro kapljajo na postajo, dva avtomobila sta polna in takoj oddrvita proti Gozdu. Aktivira se helikopter. Medtem ko se prvi reševalci z lahkimi nosili UT2000, vakuumsko blazino in prvo pomočjo bližajo mestu nesreče, se iz doline sliši ritmično udarjanje rotorja bližajočega se helikopterja, ki pristane spodaj na planini. Član posadke helikopterja sname vrata kabine in namesti vitel, saj teren ne dovoljuje neposrednega vnosa ponesrečenca v helikopter. Komunikacija se ves čas vzdržuje s pomočjo radijskih postaj, s katerimi je opremljeno celotno moštvo in ki delujejo v sklopu državnega sistema zaščite in reševanja ZaRe.
Moštvo na terenu doseže mesto nesreče. Potrebno je splezati visoko v bukev, zavarovati padalca in ga spustiti na tla, kjer se ga oskrbi. Sum na poškodbo hrbtenice, zlom noge. Hkrati vzdržujejo stik s helikopterjem, ki spodaj na planini še čaka na znak, da lahko prileti. Opornica za vrat, stabiliziran zlom, vakuumska blazina, helikopterska vreča, paket je pripravljen. Čez pet minut je helikopter nad prizoriščem, reševalec letalec se spusti po ponesrečenega, nato ju operater s tal potegne v plovilo. Ekipa pospravi opremo in se spusti v dolino. Zvok helikopterja se počasi izgubi, ponesrečenec je pol ure po prihodu reševalcev že v kliničnem centru v Ljubljani.
114
Vpliv razvoja opreme, komunikacij in prevoza na reševanje