HRUP
TIŠINA JE
Zvok je v glavnem prijeten, zmoti pa nas, ko je preglasen.
Takemu zvoku rečemo hrup. Izvira lahko iz narave
(grmenje, zvok slapa), velikokrat pa je zanj kriv človek
(promet, delovanje strojev in naprav). Dolga in pogosta
izpostavljenost lahko poškoduje sluh, zato se moramo
hrupu izogibati.
So pa ljudje, ki zaradi okvare sluha živijo v popolni tišini.
Za sporazumevanje uporabljajo čisto poseben znakovni jezik.
Ta temelji na gibih rok, mimiki obraza, oči in ustnic ter gibanju
telesa.
Kaj meniš, kdaj je bilo v Bistri najbolj glasno? Ko so v njej
živeli menihi, ko je tu bivala grajska gospoda ali sedaj,
ko prihajajo številni obiskovalci?
ZVOK in HRUP
Mejo med zvokom in hrupom je težko določiti, saj je
odvisna od poslušalca in okoliščin. Zvok, ki ga nekdo
doživlja kot hrup, je drugemu lahko prijeten (npr.
poslušanje divje glasbe, zvok dirkalnega avtomobila
ali računalniških igric). Znano je tudi, da zvok manj moti
tistega, ki ga proizvaja, kot tistega, ki ga samo posluša.
Med zvoki v knjigi izberi tistega, ki ti je najbolj prijeten,
in tistega, za katerega misliš, da je hrup.
TIŠINE NI
Nasprotje zvoka je tišina, ki je normalno slišeč človek
nikjer ne doživi. Približek popolne tišine ponuja le poseben
izoliran prostor, ki se mu reče gluha soba. Čeprav si včasih
zaželimo tišine, se v okolju brez zvokov počutimo precej
neprijetno.
Obišči Tehniški muzej Slovenije, kjer bo v okviru razstave
Skoraj vse o zvoku postavljena prava gluha soba. Ugotovi,
kakšni so občutki v prostoru, v katerem ni zunanjih zvokov.
Zanimiv je pojav, ko kljub odličnemu sluhu določenih stvari
ne slišimo. Gotovo ti je dobro znan stavek: » Ne slišim dobro.«
Razlog tiči lahko v tem, da nečesa enostavno nočemo slišati.