Napačna uporaba zdravil
Resnejši problem pa pri starostnikih predstavlja napačna uporaba zdravil, neprimeren
odmerek, neustrezni časovni presledki in trajanje zdravljenja. Pogoste napake se pojavijo že
pri predpisovanju ustreznega zdravila in odmerku glede na fiziološke spremembe v starosti.
Raziskave kažejo, da skoraj vsak peti starostnik v domačem okolju dobi zdravilo, ki je
ocenjeno kot neprimerno. V domovih za starejše štirideset odstotkov bolnikov dobi
neustrezna zdravila, deset odstotkov pa dobi dve ali več neustreznih zdravil istočasno. Veliko
tveganje za starejše predstavljajo zdravila v prosti prodaji zaradi neprimernih opozoril.
Informacije o zdravstvenem stanju s strani bolnika ali svojcev so v lekarnah nezadostna
oziroma pomankljiva, zato so ukrepanja farmacevtov nepopolna. Napačna uporaba zdravil
tako pomeni zelo veliko tveganje, ki podvoji možnost za padce, poveča se pogostost
zmedenosti, lahko se izzove srčno in ledvično popuščanje, poslabša se depresija, povzroči
zaprtost in poveča možnost želodčno-črevesnih krvavitev. Običajno se pojavijo tudi neželeni
učinki, kot so motnje pri hoji, motnje vida, manjša vitalnost, težave pri uriniranju, klinične
izkušnje pa kažejo tudi negativne vplive na opravilno sposobnost starejših ljudi.
Premajhna uporaba zdravil
O premajhni uporabi govorimo, ko bi se zdravilo moralo uporabiti, a se ne. Obstajajo
zdravstvena področja, kjer se zdravila brez razloga premalo uporabljajo. Takšna področja so
pri starejših prepoznana pri zdravljenju depresije, inkontinence in tudi srčnega popuščanja.
Zaradi premajhne uporabe zdravil na teh področjih so dolgoročni učinki na zdravstveno
stanje slabši.
Za učinkovito in ustrezno zdravljenje z zdravili je kroničnemu bolniku lahko v veliko pomoč
osebna kartica zdravil. Osebno kartico izdela lekarniški farmacevt, to pa je tudi dobra
priložnost, da lekarniški farmacevt preveri bolnikovo razumevanje o pravilni in redni uporabi
zdravil. Bolnik pa ima pri izdelavi osebne kartice zdravil možnost, da od lekarniškega
farmacevta pridobi informacije o vsem, kar ga glede uporabe zdravil zanima. Pomembno je,
da osebna kartica poleg vseh predpisanih zdravil na recept vsebuje tudi zdravila brez recepta
in prehranska dopolnila, ki jih kronični bolnik uživa. Osebno kartico zdravil je treba obnavljati
in dopolniti z morebitnimi na novo predpisanimi zdravili na recept, z zdravili brez recepta in
prehranskimi dopolnili, za katere se odloči kronični bolnik.
76
Ta program je nastal s finančno podporo Norveškega finančnega mehanizma. Za vsebino tega programa je odgovorna izključno Ljudska
univerza Jesenice in zanj v nobenem primeru ne velja, da odraža stališča Nosilca Programa Norveškega finančnega mehanizma.