Osnovni demografski trendi v Evropi so: zmanjšuje se nataliteta in mortaliteta, narašča
pričakovana življenjska doba, narašča staro prebivalstvo, prevladuje predvsem staro
prebivalstvo ženskega spola, veča se število razvez in narašča število žensk, ki živijo same.
Obenem narašča število starejših vdov in starejših delavcev.
Staranje prebivalstva je še v porastu. Spremljajo ga ekonomske in družbene posledice na
področju dela, zaposlenosti, upokojevanja in pokojninskega sistema, tako v družbi kot celoti
kot pri vsakem posamezniku. Upokojuje se najštevilčnejša povojna generacija, t.i. baby boom
generacija.
Pečjak (2007, str. 19) opisuje baby boom generacijo kot drugačno od prejšnjih. Pravi, da se je
rodila in rasla v boljših razmerah. Tehnološki napredek in okolje sta jo bolj spodbujala k
aktivnemu življenju, zato je glasnejša in zahtevnejša od drugih generacij, predvsem pa
bogatejša in vplivnejša. Pravi, da svoje družbene moči ne bo zlepa izpustila iz rok.
Položaj starostnika v družbi danes ni tako cenjen, čeprav si marsikdo prizadeva za dvig letega. Starostnike potrebujemo, kot pravi tudi Grun (2010, str. 8), kajti če izgubimo modre
starce, izgubi družba občutek za pravo mero. V različnih družbah imajo starostniki različen
družbeno-socialni status. Indijanska plemena in nekatere kulture jih zelo cenijo in spoštujejo.
Kristančič (2005, str. 17) pravi, da starostnike na otoku Okinava tem bolj spoštujejo, čim
starejši so.
Anselm Grun (2010) pravi, da je razmišljanje o staranju tudi razmišljanje o življenju.
Pričakovana življenjska doba
V obdobju od 1998 do 2008 se je v Sloveniji pričakovano trajanje življenja pri 65 letih
povečalo: pri moških za 2,5 let in pri ženskah za 2,4 leta. Vendar je bilo v letu 2008 še vedno
nižje od povprečja EU. Pri 65 letih starosti je za ženske znašalo 20,5 let (v EU 20,7 let), za
enako stare moške pa 16,4 leta (v EU 17,2 let). Tega leta so ženske, stare 65 let, lahko
pričakovale, da bodo 9,3 leta ali 45 % pričakovanega življenja lahko preživele brez omejitev
aktivnosti, 6,2 leti ali 30 % pričakovanega trajanja življenja z zmernimi omejitvami in 5,1 leto
ali 25 % pričakovanega trajanja življenja z resnimi omejitvami.
Moški, ki so bili rojeni v istem letu, pa so lahko pričakovali, da bodo 9,2 leti ali 56 %
pričakovanega trajanja življenja lahko preživeli brez omejitev aktivnosti in 3,9 let ali 24 %
pričakovanega trajanja življenja z zmernimi omejitvami. Pričakovano trajanje življenja z
resnimi omejitvami pa je pri moških predstavljalo 20 % oziroma 3,3 leta. Ženske tako na eni
strani preživijo več let brez omejitev in kroničnih bolezni, na drugi strani pa preživijo daljše
obdobje svojega življenja z večjimi zdravstvenimi težavami oziroma z večjimi omejitvami
vsakodnevnih aktivnosti (EHEMU 2012).
18
Ta program je nastal s finančno podporo Norveškega finančnega mehanizma. Za vsebino tega programa je odgovorna izključno Ljudska
univerza Jesenice in zanj v nobenem primeru ne velja, da odraža stališča Nosilca Programa Norveškega finančnega mehanizma.