Vsebina delavnice
Povezanost čutil z možgani
Možgani brez čutil niti ne bi imeli o čem misliti niti ne bi imeli prostorske predstave. S čutili
torej zaznavamo informacije in jih pošiljamo v možgane. Naša čutila so vedno pri roki in na
voljo, da prispevajo informacije, vendar pa se je dobro vprašati, koliko jih zares uporabljamo.
Pri tem vprašanju naletimo na pozornost. Od naše pozornosti je odvisno, koliko informacij
bomo zares zaznali in ozavestili. Na primer, če neko radijsko oddajo poslušamo le na pol, ob
pogovoru s sosedo, potem nismo bili dovolj pozorni, da bi si lahko kaj dosti zapomnili.
Dokazano je, da deljena pozornost ni mogoča. Naenkrat smo lahko res pozorni na eno stvar.
Če smo zares osredotočeni na neko stvar, pri tem sodelujejo vsi naši čuti. Na sprehodu po
gozdu lahko zaznamo vonj, petje ptic, šumenje dreves, hladen piš vetra na koži, opazujemo
barvo drevesnih listov v krošnjah, kako se lomijo svetlobni žarki, mogoče vmes naberemo in
okusimo gozdne jagode. Lahko pa se po gozdu sprehajamo s telefonom ob ušesu – takrat
sicer res z nekom govorimo, a ostanemo prikrajšani za vse naštete zaznave. Včasih niti ne
potrebujemo telefona, temveč smo tako zatopljeni v svoja razmišljanja in razne skrbi, da
okolice ne zaznamo zares. Resnični razlog pripomb čez spomin tako ni v težavah s spominom,
temveč v tem, da na kaj nismo bili dovolj pozorni.
Čutila so nam v pomoč pri pomnenju
Ne le, da s