Stres in obvladovanje stresa
Kaj lahko sami naredimo, da bolje in hitreje obvladamo stres?
Kaj nas ogroža in kako prepoznamo nevarnost, kako lahko ukanemo stres
Zora Vadnjal Gruden, dr. med., specialistka medicine dela, prometa in športa, alergologinja
Življenjska doba človeka se podaljšuje. Ljudje si želimo živeti dlje in želimo,
da bi bilo naše življenje kvalitetno in
zdravo. Za ohranjanje zdravja poznamo danes veliko preventivnih ukrepov, ki so po navadi vezani na zdravo
vedenje z namenom preprečevanja
določenih skupin bolezni.
Nekatere raziskave ugotavljajo, da so
bolezni, ki so posredno ali neposredno
povezane s stresom, edine, pri katerih
pogostnost in smrtnost naraščata.
Življenje brez stresa danes ni več mogoče. Evolucijsko najpomembnejša
lastnost človeka postaja sposobnost
hitrega obvladovanja stresa. Za zdravje pomemben in zlasti bolj poguben je
kronični stres, ki smo mu izpostavljeni
ponavljajoče in dalj časa. Pri človeku,
ki je izpostavljen dolgotrajnemu stresu, mehanizmi in prilagoditve na stres
popuščajo. Posledica je stanje izgorelosti, popuščanje mehanizmov biološkega uravnavanja procesov v telesu;
in vse to vodi v bolezen.
Evolucijska pomembnost sposobnosti
za hitro obvladovanje stresa ni nova. V
raziskavah o pomenu vpliva zdravilnih
vrtov na obvladovanje stresa, ki so jih
začeli že v 80−ih letih preteklega stoletja, so ugotovili, da je bila ta lastnost
evolucijsko favorizirana že pri naši prednikih – praljudeh. Tisti, ki so si po napadu nevarne živali (beg-boj reakcija) najhitreje opomogli, so se zato zatekli v
okolje z drevesi, travo, mirno vodo – v
naravno okolje, ki ublaži manifestacije
delovanja stresnih hormonov na organizem (višji krvni tlak, pospešen pulz,
motena motiliteta črevesja, manjša diureza).
V vsakodnevnem okolju je za stres
odgovornih veliko dejavnikov.
Pomembno je, kako visoke zahteve si
postavimo ali jih postavi naše okolje in
kakšna je možnost odločanja (svobode) pri izpolnjevanju zahtev. Največja
obremenitev nastane, kadar so zahteve velike, možnost odločanja in vplivanja pa je majhna.
Ko smo takim razmeram izpostavljeni dolgoročno, le-te vodijo v bolezen.
Pojavi se lahko zvišan krvni tlak, obolenja srca in ožilja, psihične težave
(razdražljivost, nespečnost, pretirana
agresivnost, zmanjšana toleranca),
depresija, alkoholizem, debelost, sladkorna bolezen, obolenja, gibalno slabši imunski odziv, rak ...
Poleg visokih zahtev in majhnega
odločanja lahko dodatno negativno
vplivajo tudi slabi medosebni odnosi
in velik časovni pritisk. V takih okoliščinah se ljudje preprosto „iztrošijo“ in
ne znajo izoblikovati dobrih strategij
za spopadanje s stresom.
Obstaja veliko tehnik, ki jih lahko
uporabimo, da se simptomi stresa
hitreje umirijo, od mišične relaksacije,
dihalnih tehnik, vizualizacije, joge,
meditacije, mišične kontrakcije po
Jacobsenu,
treninga
zavedanja
sedanjega trenutka − čuječnosti,
telesne aktivnosti, bivanja v naravi in
še kaj.
Nekaj teh tehnik smo se učili in jih
preizkusili tudi v projektu 3fit. Vsakdo
se lahko nauči vsaj nekatere in mislim,
da je nadaljevanje takih vadb zelo
smiselno.
Kot preventivno delovanje nam
zagotovo pomaga pravilna, zdrava
mešana prehrana z več obroki na dan.
Poleg tega enako pomembno zaščitno
deluje spanje; menijo, da je premalo
spanja oz. nespečnost zelo podcenjen
problem v tem tisočle