Varite piva s karakterjem in dušo, predvsem piva
zgornje fermentacije, splošno znana kot ale piva.
Zaenkrat varite štiri različne vrste piva. Imate v
načrtu še kakšne nove okuse, nas boste razveselili še s
kakšnim posebnim Bevogom?
Vasja: Ravno sedaj imamo novo pivo Deetz, ki je že točeno, čez
dober mesec pa bo tudi ustekleničeno. Za jesen imamo poleg tega
pripravljeni že dve novi pivi, ki zorita v sodih. Čez dobra dva tedna
pa bomo dali na trg močnejše, zelo aromatično pivo, double IPA
(zaenkrat samo točeno). Idej in želja variti nove stvari je veliko,
zmanjka nam le kapacitet oz. fermentorjev.
Od kod črpate navdih za posebna imena pivovarne (Bevog)
in vaših piv (Tak, Ond, Kramah, Baja)?
Vasja: Malo je odvisno od tega, kako mi zveni, kakšno bi to pivo
lahko bilo. Karakter piva poskusim vključiti v ime. Baja je takšna
prijazna, mehka, ni tako grenka in ima bolj mehko ime. Tak je
enostavno malce zmešan Pale ale, Kramah je močnejši, z ogromno
hmelja, zato ima bolj trde črke v imenu. Ond pa je malo »zaguljen«.
Deetz je igriv, mladosten in svež. Zanimivo je, da sem s časom
ugotovil, da imajo vsa ta imena nek pomen. Deetz je tako npr.
priimek Lydie Deetz iz Beetle Juice in celo kraj blizu Kölna, kar zelo
sovpada, saj je Deetz kölsch. Kölsch je nemški stil piva zgornje
fermentacije, ki izvira prav iz Kölna. Na etiketi od piva Tak je kolo,
ki je grb Bad Radgesburga. Dali smo ga na etiketo kot neke vrste
zahvalo, ker so nam omogočili, da prav tu postavimo pivovarno.
Nato sem slučajno ugotovil, da Tak v danščini pomeni hvala. Ond
v švedščini pomeni zlo. Verjetno bi si težko izmislil ime, ki še ne bi
imelo pomena. Če fonetično zveni vsaj pogojno normalno, potem
je kar velika verjetnost, da v enem izmed mnogih jezikov na svetu
nekaj pomeni. :)
Pri vašem procesu varjenja piva uporabljate ameriški,
avstralski in slovenski hmelj. V čem je razlika med
hmelji z različnih področij?
Vasja: Da bo v naši vinorodni državi enostavno razumeti, bom razložil s trto, pri kateri je zadeva podobna. Odvisno je od sorte, zemlje,
podnebja in kako se to neguje. Veliko vpliva sorta, a če recimo isto
sorto prenesemo iz Amerike v Slovenijo, bo gotovo drugačen rezultat. Kateri hmelj gre v katero pivo, je odvisno od tega, kaj želimo
doseči. Nekatera piva kličejo po sadnih aromah in okusih, nekatera
po bolj zemeljskih, zeliščnih in rožnatih notah. Slovenski hmelj je
zelo cenjen, vendar se ga ne more uporabljati vsepovsod. Podobno,
kot če pri kuhi uporabljate povsod enako mešanico začimb, bo hrana imela vedno nekako enak okus, kar pa je seveda dolgočasno.
Prebrala sem, da povpraševanje raste in nimate veliko
časa za počitek. Ko pa ga imate, kaj počnete? Si privoščite
kozarec dobrega piva? :)
Vasja: Ta vikend sem si privoščil malo odklopa. Ponavadi grem ven
ali se ukvarjam z glasbo - igram bobne, prav tako iz omare počasi
spet vlečem bas kitaro. Rad bi se začel spet tudi aktivno ukvarjati s
športom. Včasih sem tekal, planinaril, se ukvarjal z gorskim kolesarstvom … Zdaj pa mi primanjkuje časa, pa tudi volje.:)
Ko ste ravno omenili inštrumente: igrate kdaj pivu
bobne ali kitaro, da bi boljše fermentiralo? :)
Vasja: Tega še nisem poskusil. Sva se pa že enkrat hecala z nekim
francoskim pivovarjem, da bova to z H