11
Miha Mihalj: »Rudniki zlata letos naredili v povprečju 20-odstotno donosnost«
Zlato je v letu 2013 zabeležilo najslabše leto v več kot 30 letih. Njegova vrednost v dolarjih se je v enem letu znižala za približno četrtino. Zlato je tako prvič v tem tisočletju sklenilo leto z izgubo.
Veliko strokovnjakov je ob koncu leta napovedovalo, da bo cena zlata padala tudi v letu 2014. Začetek leta pa je pokazal, da so se analitiki vsaj glede na prvih 7 tednov letošnjega leta, krepko motili. Vrednost zlata je v začetku leta zrasla za približno 10 odstotkov in presenetila skoraj vse. Rast je bila najbolj intenzivna v zadnjih dveh letih, vse od takrat, ko je cena dosegla rekordnih 1.900 dolarjev za unčo zlata.
Tako smo se odločili za intervju z Miho Mihaljem, upravljavcem delniškega vzajemnega sklada ALTA GOLD, ki sredstva vlagateljev investira v delnice izdajateljev, katerih osnovna dejavnost oziroma ena poglavitnih dejavnosti je proizvodnja ali predelava žlahtnih kovin (platina, srebro, zlato idr.) oziroma poslovanje (nakup, prodaja, posredovanje) z žlahtnimi kovinami.
Kaj menite o padcu cene zlata v letu 2013 ter nepričakovani rasti v začetku leta 2014? Kaj je bilo odgovorno za tako volatilnost?
Cena zlata je padla predvsem zaradi razprodaje zlata iz ETF skladov, ki imajo v svojem portfelju fizično zlato. Drugi dejavnik, ki je spremenil sentiment za žlahtne kovine je bila neprestana špekulacija o »taperingu« s strani ameriške centralne banke (zmanjšanja nakupov državnih in hipotekarnih obveznic ter s tem zmanjšanje količine denarja v obtoku), ki se je proti koncu leta 2013 tudi uresničila (zmanjšanje nakupov obveznic za 10 milijard dolarjev). Nekaj je tudi prispeval skorajšnji bankrot Cipra, saj je Evropska centralna banka (ECB) zahtevala od Cipra prodajo svojih zlatih rezerv. In večji strah je predstavljala tudi špekulacija na trgu, da bi zahtevo ECB-ja o prodaji zlatih rezerv in s tem okrepitvi javnofinančne slike, dobile tudi periferne države oziroma države, ki so močno zadolžene (Španija, Portugalska in Italija). Omenjene države imajo namreč velike rezerve zlata in bi lahko konkretno vplivale na trgu in ceni zlata.
Zlato je z izjemo lanskega leta neprekinjeno raslo 12 let. Menite, da se lahko ta rast nadaljuje tudi v prihodnje?
Razprodaja zlata iz strani ETF-ov se bo tudi v 2014 nadaljevala, kar pomeni, da se bo investicijsko povpraševanje v veliki meri umaknilo le nakupi centralnih bank bodo deloma ublažile večje razprodaje. In ti nakupi centralnih bank z namenom diverzifikacije deviznih rezerv se pospešeno nadaljujejo. Večje nakupi v zadnjem času izvaja Kitajska, ki postaja največja uvoznica zlata, še nedavno je to veljalo za Indijo. V 2014 ne bo zaznati pretirane inflacije in negotovosti, ki bi ceno zlata korenito dvignilo nad trenutne nivoje. Edino obdobje nizkih obrestnih mer ostaja pozitivni dejavnik za rast cene zlata
Miha Mihalj, upravljavec ALTA GOLD