9
V začetku maja bo novo zasedanje Evropske centralne banke (ECB), na katerem bi lahko ustanova, po mnenju številnih analitikov predstavila ukrepe v boju proti deflaciji. Kakšne ukrepe bi lahko predstavila in kako bi to vplivalo na evropsko ter slovensko gospodarstvo smo povprašali analitike KBM Infond.
Strah pred tem, da se bo evro območje ujelo v deflacijsko spiralo se je prvič pojavil oktobra, ko so podatki pokazali, da se je inflacija znižala na 0,7 odstotka. To je precej pod ciljem ECB, ki želi inflacijo blizu ali enako dvem odstotkom. V odgovor na ta podatek je ECB znižala ključno obrestno mero na novo zgodovinsko nizko raven. Kljub temu Draghi in preostali člani Sveta ECB poudarjajo, da je grožnja deflacije omejena. Analitiki na drugi strani pa poudarjajo, da nepričakovan padec inflacije marca na le 0,5 odstotka bi lahko vplival na odločitev ECB o nadaljnji monetarni politiki. Zakaj ekonomiste tako skrbi grožnja deflacije? Kako ta vpliva na gospodarstvo ter na potrošnike?
Rast inflacije v aprilu, ki je znašala 0,7 % letni ravni, ni spremenilo dejstva, da je marčevsko dno (inflacija je znašala zgolj 0,5 %) na kapitalskih trgih ponovno podžgalo debato o evropski različici japonske deflacije. Padanje cen večini ljudi zveni kot nekaj pozitivnega, vendar povzroči resna ekonomska in finančna tveganja. Pada potrošnja in podjetja zamaknejo investicije, ker pričakujejo nadaljnjo padanje cen itd… To vse povzroči nižjo gospodarsko rast in s tem pritisk na brezposelnost. Prav tako se dvigne realno vrednost dolga dolžnikov.
Japonska je dober primer gospodarstva, ki se je ujelo v deflacijsko spiralo. Lani so se odločili, da bodo temu naredili konec z 'ohlapno' denarno politiko, s katero vztrajajo še danes. Menite, da bi bili ukrepi, ki jih je sprejela Japonska centralna banka primerni tudi za evropsko gospodarstvo?
Evropska verzija Abenomicsa je manj verjetna. Evropska monetarna politika je močno pod vplivom nemškega pogleda, kjer pa še vedno prevladuje strah pred hiperinflacijo iz časa weimarske republike. Večina nemških vodilnih ekonomistov in centralni bankirji imajo odklonilen pogled do alternativnih ukrepov monetarne politike, katerih cilj bi bil povečati bilanco ECB-ja in dvignil likvidnost evropskega finančnega sistema. Velika razhajanja na relaciji ECB in Bundesbank je bilo opaziti leta 2011, ko je ECB začela odkupovati španske in italijanske obveznice. Mnenje nemške centralne banke je namreč bilo, da gre za prikrito pomoč državnemu proračunu. Sledila je sterilizacija, kar pomeni, da nakupi niso povečevali denarne mase v obtoku in tveganja višje inflacije.
DZUBOX: »Evropske delnice so za nas zanimive«
V začetku maja bo novo zasedanje Evropske centralne banke (ECB), na katerem bi lahko ustanova, po mnenju številnih analitikov predstavila ukrepe v boju proti deflaciji. Kakšne ukrepe bi lahko predstavila in kako bi to vplivalo na evropsko ter slovensko gospodarstvo smo povprašali analitike KBM Infond.