Naložbeni magazin Vzajemci - februar 2015 | Page 9

9

Myhajlo Todurov

Odboj cen nafte ne pomeni nujno odboja energetskih delnic

Upravljavci in analitiki vlagatelje svarijo, naj jih na videz ugodna vrednotenja energetskih delnic ne zavedejo. »V povprečju so vrednotenja lahko videti privlačna, vendar so podjetja nizko vrednotena z razlogom. Negotovost je trenutno prevelika,« pravi Sašo Šmigić iz KD Skladi. Podobnega mnenja je tudi Jan Grižon iz NLB Skladi, ki pravi, da so v družbi do izdajateljev iz panoge energija nevtralni. »Vrednotenja so z zgodovinskega vidika sicer ugodna, vendar znižana pričakovanja glede investicij v sektorju in visoko stanje zalog predstavljata oviro za nadaljnjo rast v sektorju. V januarju 2015 je bilo recimo zaradi nižjih predvidenih investicij med večjimi podjetji v panogi več odpuščanj kot v 12 mesecih leta 2014 skupaj,« meni Grižon. »Donosnost panoge bo predvsem odvisna od stanja svetovnega gospodarstva,« še dodaja. Izidor Jerman iz Alpen Invest pa pravi, da bi lahko energetske delnice zaradi volatilnosti postale nezanimive. »To se je dogajalo farmacevtskim družbam, ko so celotno desetletje vedrile pod radarji investitorjev (ne glede na poslovne rezultate). Preprosto niso bile zanimive oz. niso bile 'in',« dodaja Jerman.

Dušan Povalej iz Ilirike DZU na drugi strani meni, da bi lahko energetski sektor bil eno skritih naložbenih pozitivnih presenečenj v prihodnjem letu ali dveh. »Verjetno pa bo ponovna rast cen nafte zaradi zmernejše gospodarske rasti (predvsem na Kitajskem) počasnejša kot v preteklosti zato bi vlagateljem svetovali periodična vplačila v sklade, ki so usmerjeni v energetski sektor,« še dodaja Povalej in obljublja bolj podrobno analizo v članku feburarske izdaje spletne revije Naložbeni magazin Vzajemci.

»Nižja cena nafte pomaga vsem, ki od nafte ne živijo«

Največje poraženke trenutnega stanja so znane. To so Rusija, Venezuela, Iran in Irak. Kljub temu, gledano v celoti, analitiki menijo, da je padec cen nafte pozitiven za svetovno gospodarstvo. Nižje cene nafte pomenijo višje realne dohodke potrošnikov in pomagajo držati inflacijo na nižji ravni, kar da več manevrskega prostora pri monetarni politiki. Nizke cene nafte predstavljajo spodbudo tudi za številne države v razvoju. Mnoge izmed njih so padec izkoristili za reforme na energetskem področju. Države, kot so Egipt, Malezija, Indija, Indonezija in celo take, kot Oman, so se odločile za nižanje subvencij energentov.

Kateri sektorji bodo imeli največ koristi od trenutnega dogajanja na naftnem trgu? »Največ oziroma najhitreje bodo od nižjih cen nafte koristi imeli predvsem sektorji, ki so vezani na potrošnjo, saj so bo v prvi meri nižja cena nafte odrazila v višji potrošnji drugih dobrin, torej potrošniški sektor. Po drugi strani pa bo imela nizka cena nafte zelo pozitiven efekt na sektorje, ki uporabljajo nafto kot vhodno surovino – kemijska podjetja, ter sektor industrija (podsektor kot so transportne storitve),« je mnenja Miha Mihalj iz Alta Skladov. Strinja se tudi Igor Erker iz Numerica Partnerji. »Vsa proizvodnja, ki je energetsko bolj ali manj intenzivna. Od proizvajalcev maziv na enem koncu spektra do informacijske tehnologije in zdravstva na drugi strani spektra. Nižja cena nafte pomaga vsem gospodarstvom, ki od nafte ne živijo. Kar pa predstavlja pretežni del svetovnega gospodarstva,« pravi Erker.

Dušan Povalej, Ilirika DZU: Po naših ocenah in primerjalni analizi korekcij na naftnem trgu v zadnjih 30 letih, (ki so v povprečju v večini primerov bile v obsegu 50-60%) so cene nafte dosegle dno. To potrjuje tudi (tehnični) odboj v začetku februarje, ki se je med drugim zgodil zaradi napovedanega zmanjšanja števila naftnih vrtin v ZDA v januarju za 7%.

Uroš Selič, KBM Infond: Energetske delnice so v tem trenutku ovrednotene v skladu s pričakovanji, da so cene nafte dosegle dno, in da lahko v naslednjih letih pričakujemo višje cene črnega zlata. Vlagateljem bi priporočal, da imajo del portfelja tudi v delnicah tega sektorja. Vstop pa naj bo periodičen, saj lahko pričakujemo v letošnjem letu še kar precej volatilnosti pri ceni nafte.

Miha Mihalj, Alta skladi: Največ oziroma najhitreje bodo imeli od nižji cene nafte koristi imeli predvsem sektorji, ki so vezani na potrošnjo, saj so bo v prvi meri nižja cena nafte odrazila v višji potrošnji drugih dobrin, torej potrošniški sektor. Po drugi strani pa bo imela nizka cena nafte zelo pozitiven efekt na sektorje, ki uporabljajo nafto kot vhodno surovino.

Jan Grižon, NLB Skladi: Dolgoročno nafta zagotovo ne more bi zastonj. Kam bo ceno nafte pripeljala trenutna presežna ponudba zaradi povečane proizvodnje v ZDA je težko reči. Na kratki rok se lahko zgodi še kakšna korekcija navzdol, v prihodnjih letih pa bi cena nafte glede na trenutna pričakovanja na finančnih trgih morala presegati trenutne nivoje.