Naložbeni magazin Vzajemci - februar 2015 | Page 8

8

Na naftnem trgu se je januarja nadaljeval trend, ki se je začel poleti 2014, ko so se cene nafte gibale okoli 110 dolarjev za sod. Že po prvih nekaj trgovalnih dneh je cena nafte bila krepko pod vrednostjo iz začetka leta. K temu je veliko prispevalo stališče organizacije OPEC, da ne bo znižalo proizvodnje, saj bi tako izgubili tržni delež. V zadnjih dveh tednih smo priča krepki rasti cene nafte. Tako se vlagatelji upravičeno sprašujejo, če so cene nafte dosegle dno.

V povprečju smo pri dnu

Večina slovenskih analitikov in upravljavcev je mnenja, da smo že dosegli dno oz. se nahajamo blizu najnižjih vrednosti. Kljub temu opozarjajo, da so kratkoročne korekcije še vedno mogoče, saj je na trgu še veliko neznank.

»Mislim, da obstajajo razlogi, da je cena nafte dosegla dno,« pravi Uroš Selič iz KBM Infond. »Cena nafte, ki se je od lanskoletnega poletja več kot prepolovila, je v preteklem tednu doživela najvišji dvig dnevne cene po letu 2009, s porastom več kot 8 odstotkov. To se je zgodilo po objavi podatkov o številu naftnih vrtin v ZDA, ki se že deveti teden zapored zapirajo. Od poletja so jih zaprli že skoraj 500, aktivnih je ostalo še približno 1100. Mejni stroški proizvodnje nove tehnike vrtanja (shale) v ZDA se gibajo med 45 in 60 USD in to bo verjetno območje, v katerem se bo gibala cena nafte do konca leta,« še dodaja. Meni, da so za padec cen nafte najbolj zaslužni Savdijci, ki ne nameravajo ponoviti napake iz 80-ih let, ko so sami znižali produkcijo in je cena kljub temu padla iz 30 na 10 dolarjev za sodček.

Podobnega mnenja je tudi Miha Mihalj iz Alta Skladi, ki dodaja, da je težko ugotoviti, če smo že videli dno, saj so pomembni proizvajalci nafte ohranili svojo proizvodnjo. Opozarja pa na podatek o možno nižjih investicijah ter da lahko nižjo proizvodnjo pričakujemo že v drugi polovici letošnjega leta. »Daljše obdobje nižjih investicij v industriji (če bo industrija znižala investicije tudi v 2016 za 10-15%) lahko kmalu privede tudi do preobrata, ko se bo svet soočal s premajhno ponudbo in višjimi cenami,« še dodaja.

Pesimistični so na drugi strani analitiki Citigroup, ki pravijo, da je zadnja približno 20-odstotna rast cen nafte le začasna. Edward Morse, energetski analitik družbe, je za televizijo CNBC ocenil, da bodo cene nafte letos zaradi presežka ponudbe padle celo do le 20 dolarjev za sod, konec leta pa naj bi se dvignile morda na okrog 57 dolarjev za sod. Podobno je konec januarja ocenila banka Goldman Sachs, in sicer da se bo nafta do konca drugega četrtletja letos spustila na 37 dolarjev za sod, do konca leta pa bo okrevala nazaj na 65 dolarjev za sod.

Odboj cen nafte ne pomeni nujno odboja energetskih delnic

Upravljavci in analitiki vlagatelje svarijo, naj jih na videz ugodna vrednotenja energetskih delnic ne zavedejo. »V povprečju so vrednotenja lahko videti privlačna, vendar so podjetja nizko vrednotena z razlogom. Negotovost je trenutno prevelika,« pravi Sašo Šmigić iz KD Skladi. Podobnega mnenja je tudi Jan Grižon iz NLB Skladi, ki pravi, da so v družbi do izdajateljev iz panoge energija nevtralni. »Vrednotenja so z zgodovinskega vidika sicer ugodna, vendar znižana pričakovanja glede investicij v sektorju in visoko stanje zalog predstavljata oviro za nadaljnjo rast v sektorju. V januarju 2015 je bilo recimo zaradi nižjih predvidenih investicij med večjimi podjetji v panogi več odpuščanj kot v 12 mesecih leta 2014 skupaj,« meni Grižon. »Donosnost panoge bo predvsem odvisna od stanja svetovnega gospodarstva,« še dodaja. Izidor Jerman iz Alpen Invest pa pravi, da bi lahko energetske delnice zaradi volatilnosti postale nezanimive. »To se je dogajalo farmacevtskim družbam, ko so celotno desetletje vedrile pod radarji investitorjev (ne glede na poslovne rezultate). Preprosto niso bile zanimive oz. niso bile 'in',« dodaja Jerman.

Dušan Povalej iz Ilirike DZU na drugi strani meni, da bi lahko energetski sektor bil eno skritih naložbenih pozitivnih presenečenj v prihodnjem letu ali dveh. »Verjetno pa bo ponovna rast cen nafte zaradi zmernejše gospodarske rasti (predvsem na Kitajskem) počasnejša kot v preteklosti zato bi vlagateljem svetovali periodična vplačila v sklade, ki so usmerjeni v energetski sektor,« še dodaja Povalej in obljublja bolj podrobno analizo v članku feburarske izdaje spletne revije Naložbeni magazin Vzajemci.

»Nižja cena nafte pomaga vsem, ki od nafte ne živijo«

V zadnjih tednih smo priča krepki rasti cene nafte. Tako se vlagatelji upravičeno sprašujejo, če so cene nafte dosegle dno.