Naložbeni magazin Vzajemci - februar 2015 | Page 4

4

Izjemen začetek leta za vlagatelje v vzajemne sklade

Gledano v celoti, je začetek letošnjega leta za vlagateljev v vzajemne sklade izjemen. Prav vse skupine skladov so od začetka leta vlagateljem prinesle pozitivne donosnosti.

Skladi slovenskih družb za upravljanje (DZU) so bili tudi januarja bolj donosni od skladov tujih DZU. Prvi so januarja pridobili v povprečju 4,82 odstotka, medtem ko so drugi januarja beležili 4,20-odstotno rast sredstev. Do 17. febuarja so domači vzajemci letos pridobili 6,87 odstotka, medtem ko so tuji zrasli za 6,51 odstotkov.

Zlati skladi in Indija s krepko rastjo v 2015

Delniški skladi so sicer januarja v povprečju pridobili 5,21 odstotkov. Najvišjo rast so od začetka leta beležili t.i. zlati skladi. Ti skladi so bili tudi v lanskem letu med najbolj volatilnimi. Najdonosnejši je bil PI Gold Stock, ki sredstva vlagateljev investira v podjetja, katerih osnovna dejavnost oziroma ena poglavitnih dejavnosti je proizvodnja ali predelava žlahtnih kovin (platina, srebro, zlato idr.) oziroma poslovanje (nakup, prodaja, posredovanje) z žlahtnimi kovinami. Sklad je pridobil kar 25,40 odstotkov. S 23,05-odstotno donosnostjo mu sledi ALTA GOLD. Dobro so se januarja odrezali tudi skladi, ki sredstva vlagateljev investirajo v razvijajoče se azijske države, predvsem v Indijo. Tretji najdonosnejši sklad januarja je bil Franklin India Fund, ki je vlagateljem prinesel 14,89-odstotno donosnost.

Slabo so mesec končali skladi, ki sredstva vlagateljev investirajo v delnice držav Južne Amerike ter ZDA. Najmanj donosni sklad meseca je bil Amundi Funds Equity Latin America, vrednost točke katerega se je znižala za 6,93 odstotka.

Pozitivno so mesec zaključili obvezniški skladi, ki so januarja v povprečju beležili 2,22-odstotno rast. Najvišjo donosnost so beležili tisti obvezniški vzajemci, ki sredstva vlagateljev investirajo v državne obveznice držav v razvoju. Najdonosnejši Triglav EM Bond je januarja beležil kar 7,04-odstotno donosnost.

Med panožnimi skladi so novembra izstopali predvsem tisti, ki sredstva vlagateljev investirajo v delnice podjetij iz sektorja informacijska tehnologija (+5,86 odstotka) in telekomunikacije (+5,34). Z rastjo so mesec končali tudi vzajemci iz sektorja potrošne dobrine (+4,93 odstotka), osnovne potrošne dobrine (+4,86 odstotka), zdravstvo (+4,64 odstotka), nepremičnine (+2,80 odstotka), finance (+2,61 odstotka) in javne dobrine (+0,95 odstotka). Ostali sektorji pa so mesec v povprečju končali v negativnem območju. Najslabše so se odrezali vzajemci iz sektorja energetika (-3,57 odstotka) ter iz sektorja industrija (-1,52 odstotka).

Gledano v celoti, je začetek letošnjega leta za vlagateljev v vzajemne sklade izjemen. Prav vse skupine skladov so od začetka leta vlagateljem prinesle pozitivne donosnosti. Najvišjo rast beležijo delniški vzajemci, ki so v povprečju zrasli za 8,14 odstotkov, sledijo jim mešani z 5,44-odstotno donosnostjo.