Naložbeni magazin Vzajemci - februar 2015 | Page 13

13

Janez Jaki

Prav vsi pravijo, da je višina programa višja od tega, kar so pričakovali. Moti pa jih predvsem delovanje t.i. režima delitve tveganj. »Nakupe vrednostnih papirjev bodo izvajale nacionalne centralne banke, ki bodo same nosile tveganja potencialnih izgub. Države članice EMU si bodo delile zgolj 20 % potencialnih izgub iz tega programa, predvsem zaradi dovoljenih nakupov obveznic evropskih institucij, kot so EIB itd. Skratka, na vsebinski ravni ni prišlo do pričakovane delitve tveganj oz. t.i. 'risk sharinga', kar je največja kritika,« je povedal Uroš Vek iz KBM Infond, ki sicer ne pričakuje, da bo QE tako učinkovit, kot je bil v ZDA. »Uspeh programa QE bo pozitivno vplival na finančna sredstva (vrednost delnic in obveznic), vendar vprašanje je, ali se bo to premoženje prelilo v potrošnjo in investicije realnega sektorja. Zaradi narave evropskega gospodarstva, ki bistveno bolj temelji na bančnem kanalu financiranja investicij kot na financiranje preko kapitalskih trgov, uspeh QE ne bo tako učinkovit kot je bil v ZDA. Vsekakor pa je bil v trenutnem gospodarsko okolju nujno potreben,« dodaja.

Največ koristi za problematične države in za Nemčijo

Po besedah Igorja Erkerja iz Numerice Partners je »vsaka monetarna ekspanzija je pozitivna za naložbene razrede.« Torej, vpliv na evropske delnice bo pozitiven. »Kratkoročno je že vplival, srednjeročno oz. dolgoročno je pa gibanje tečajev odvisno še od kaj drugega kot samo od QE,« dodaja Izidor Jerman iz Alpen Invest. S tem, da bo implementacija evropskega QE pozitivno vplivala na tečaje evropskih delnic, sploh ob dodatnem upoštevanju pozitivnih učinkov nižje cene nafte, se strina tudi Jan Gižon iz NLB Skladi. »Kot nasprotujoča sila pa so tu Grčija in strah pred vzponom populističnih strank na oblast v drugih državah evropske periferije in za sedaj še ne povsem jasna smer gibanja cene nafte. Predvsem ta dva dejavnika trenutno povzročata nadpovprečno nihanje delniških tečajev,« še dodaja Grižon.

Kdo bo pa imel od QE največ koristi? Na državnem nivoju so si analitiki enotni, da bodo to problematične države območja evra in Nemčija zaradi izvoznega sektorja. »Na eni strani bodo največ koristi imele države PIGS, saj bo zadolževanje cenejše. Na drugi pa Nemčija, saj bodo njihovi izvozniki na mednarodnih tržiščih še konkurenčnejši,« meni Uroš Vek. Opozarjajo pa, da bi zaradi manjših stroškov zadolževanja lahko prišlo do zastoja pri izvajanju ključnih reform. Med sektorji pa upravljavci in analitiki pravijo, da bodo največ koristi imeli predvsem izvozniki. Veliko koristi pa bo imel tudi evropskih finančni sistem. »V prvi vrsti bodo največ koristi imele poslovne banke in finančni sistem, prek njih pa seveda ostali udeleženci, predvsem segmenti, ki so odvisni od potrošnika,« meni Grižon. »Nadaljnji upad pričakovanih donosnosti državnih obveznic bi v teoriji vlagatelje moral preusmeriti v podjetniške obveznice in posledično blagodejno vplivati na stroške zadolževanja podjetij,« še dodaja. Obenem svari, da evropski obvezniški trg ni tako razvit, kot na primer ameriški, zaradi česar večji del virov financiranja v Evropi za podjetja še vedno predstavljajo bančna posojila.

Evro bo še naprej izgubljal vrednost

Težave povsod po svetu, razen v ZDA, so v zadnjih 12 mesecih okrepile ameriški dolar proti ostalim svetovnim valutam. In ko gospodarsko stanje združimo s politikami centralnih bank, praktično ne ostane prostora za drug scenarij, kot pa nadaljevanje rasti ameriškega dolarja. Podobnega mnenja so tudi slovenski analitiki ter upravljavci premoženja, ki večinoma napovedujejo krepitev ameriškega dolarja proti evru. Dodajajo, da gre tečaj EUR/USD lahko tudi po pariteto. Kljub temu svarijo, da so to le pričakovanja, in da je gibanje valut zelo nepredvidljivo.