Naložbeni magazin Vzajemci - februar 2015 | Page 12

12

Draghi je na novinarski konferenci po prvi letošnji seji sveta Evropske centralne banke (ECB) razkril dolgo pričakovano odločitev o ukrepu kvantitativnega sproščanja. ECB bo začela marca kupovati obveznice v evrih z oceno, ki pomeni, da so varne za investicije. Na sekundarnem trgu bo kupovala obveznice držav članic evrskega območja, agencij in evropskih institucij. Skupaj bo ECB mesečno za nakupe obveznic odštela 60 milijard evrov, skupaj pa to od letošnjega marca do konca septembra 2016 znese 1140 milijard evrov. To je na zgornji meji pričakovanj trgov.

Draghi je sicer dejal, da nameravajo program kvantitativnega sproščanja izvajati do konca septembra 2016, vsekakor pa do takrat, dokler ne bodo videli vzdržne prilagoditve inflacije, ki bo skladna z njihovim ciljem, je povedal Draghi, ki te izjave podrobneje ni želel pojasnjevati. ECB želi, da bi se inflacija na srednji rok gibala blizu, a malenkost pod dvema odstotkoma, Draghi pa je znova poudaril, da je to njihov mandat.

Tako smo se za intervju odločili tudi pri Vzajemci.com in upravljavce in analitike vprašali, kaj menijo o programu ECB in če bo ta dovolj za ureditev razmer v evropskem gospodarstvu.

Višina QE je nad pričakovanji, a zadržki ostajajo

Primož Cencelj iz KD Skladi meni, da je glavni razlog, da je ECB napovedala program QE ta, da se je inflacija spustila do tako nizkih ravni. »Evropa se v zadnjih nekaj letih sooča s številnimi ekonomskimi in strukturnimi problemi. Pri soočanju s problemi je bil v Evropi sprejet bolj konservativen nemški model, ki je dolgo časa odlašal QE. V zadnjem letu pa se je makroekonomska slika zelo zaostrila. Tako so inflacijska pričakovanja močno pod ciljno vrednostjo ECB (malo pod dvema odstotkoma). To pa je omogočilo aktivacijo 'ameriškega' QE,« pravi Cencelj. In kaj namerava ECB z ukrepom doseči? »Namen ukrepa je kupovanje časa državam za sprejem prepotrebnih strukturnih reform. Ukrep bo namreč na eni strani umetno zniževal obrestne mere, ki bi jih morale sicer države plačevati na trgu. Na drugi strani pa zniževal nihanje na obvezniškem trgu, kar bo vlivalo dodatno samozavest za plasiranje sredstev v druge naložbene razrede,« meni Cencelj. »Menimo, da bo ukrep kot podpora trgu deloval. Bolj pa smo rezervirani do druge strani enačbe, in sicer izvajanja strukturnih reform posameznih držav,« še dodaja.

Evropski »QE«

Januarja smo lahko spremljali zgodovinsko zasedanje ECB, saj je Mario Draghi končno uporabil »bazuko«, o kateri se je govorilo že dalj časa. Napovedal je evropsko verzijo kvantitativnega sproščanja oz. »QE« po vzoru ameriškega Federal Reserve (Fed).