8
Trdo delo in odločenost na stran, vaš dohodek je odvisen od vaših talentov, spretnosti, veščin, zdravja in sposobnosti za opravljanje dela.
V življenju odločajo trenutki. Tisti, ki nas bogatijo in osrečujejo. In tisti, ki nas prizadenejo. Ste kdaj razmišljali o tem, kaj bi se zgodilo z vašo družino ali z vašim načinom življenja, če se ne bi bili več sposobni preživljati? Glede na podatke, ki jih je objavil Counsil for Disability Awareness, bo v svetu več kot 25 odstotkov današnjih 20-letnikov pred upokojitvijo postalo začasno delovno nezmožnih.
V Sloveniji naj bi imeli okoli 170 tisoč invalidov. Med njimi je največji delež prav delovnih invalidov, okoli 80% (Statistični urad 2007).
Povprečna dolgoročna invalidnost traja 34,6 meseca. Torej, tudi če imamo privarčevano »priporočeno« zlato rezervo v višini 6 mesečnih plač, se lahko zgodi, da nam v primeru daljše odsotnosti zmanjka denarja. Vedeti moramo, da se v primeru delovne nezmožnosti zaradi invalidnosti, našim rednim mesečnim stroškom dodajo tudi izredni stroški prilagoditve stanovanja, doplačila zdravstvenih storitev, itd.
Kako lahko ta problem rešimo vnaprej?
Pri delitvi našega dohodka moramo premisliti:
• Smo kratkoročno in/ali dologročno zaščiteni s privarčevanimi sredstvi? Kratkoročna zaščita pomeni, da se nam v primeru do 90-dnevne odsotnosti z delovnega mesta, življenje ne spremeni. V tem času sicer dobivamo bolniško nadomestilo, ki pa je manjše od redne plače in potrebujemo manjši znesek privarčevanih sredstev. Dolgoročna zaščita pomeni odsotnost, daljšo od 90 dni, za kar potrebujemo večji znesek privarčevanih sredstev.
• Je moj izpad dohodka v celoti pokrit s strani mojega delodajalca?
• Kolikšen del mojih prihodkov bom lahko nadomestil?
• Kako dolgo bo delodajalec kril mojo odsotnost z dela?
• Ali bodo moje mesečne obveznosti ostale enake, ali se bodo morda povečale?
Situacija je veliko bolj resna, če delodajalec ne nudi možnosti priključitve h kolektivnemu nezgodnemu zavarovanju, ampak opravljamo samostojno dejavnost. V tem primeru moramo za zavarovanje svoje delovne zmožnosti poskrbeti sami. V primeru, da se nam nekaj zgodi, po večini nimamo bolniškega nadomestila kot redno zaposleni. Vsak izpad dohodka krijemo sami. Tukaj bi rekla, da je strošek nezgodnega zavarovanja nujen, saj si vsak želi obdržati svoj življenski standard, v primeru, če se mu kaj pripeti.
Žal nezgoda nikoli ne počiva. Zavarovanje nas sicer ne more obvarovati pred njo, lahko pa nas obvaruje pred njenimi posledicami oz. jih omili.
V primeru dodatnih vprašanj pišite na mateja.cimerman@vzajemci.com.
Mateja Cimerman
Poskrbite za varnost svoje družine!
Kaj bi se zgodilo z vašo družino ali z vašim načinom življenja, če se ne bi bili več sposobni preživljati?