4
Zdravstvo – zanesljiva naložbena izbira prihodnosti
Dejstvo je namreč, da so javnofinančne težave nekaterih držav v zadnjih letih pomenile (in še bodo) velik pritisk na zmanjševanje javnih zdravstvenih izdatkov. V letu 2013 je npr. globalna stopnja rasti vseh izdatkov za zdravstvo (v 60 državah sveta, ki jih pokriva Economist Intelligence Unit) znašala le 2,6%.
V obdobju od vključno letošnjega leta do 2017 naj bi se letna rast izdatkov za zdravstvo v teh državah podvojila, saj naj bi znašala 5,3%, rast izdatkov na prebivalca pa zaradi rasti prebivalstva 4,4%. Še posebej v razvitih zahodnih državah je zaradi višjega deleža starejšega prebivalstva delež izdatkov za zdravstvo, druga najpomembnejša postavka državnih proračunov. V zahodni Evropi izdatki za zdravstvo znašajo skoraj 11% BDP, v severni Ameriki celo 17,4%. V obdobju do leta 2017 se pričakuje tudi podaljšanje povprečne življenjske dobe za 1 leto na skoraj 74 let, število prebivalstva starejšega od 65 let pa bo poraslo na 560 milijonov oz. skoraj 8% trenutnega svetovnega prebivalstva. V Evropi bo njihov delež dosegel 20%, na Japonskem celo 27 %. Podoben oz. še močnejši trend rasti se pričakuje pri rasti prebivalstva, starejšega od 60 let (grafikon 2).
Trend rasti deleža starejšega prebivalstva se bo pospešeno odvijal tudi v razvijajočih se državah. Zaradi svoje velikosti in ogromnega števila prebivalstva tu vsekakor ne moremo spregledati Kitajske. V tej državi se bo delež prebivalstva starejšega od 65 let s sedanje ravni nekaj pod 10%, do leta 2020 predvidoma povečal na 12,4% oz. v absolutnem številu na 171 milijonov. Že leta 2012 je absolutno število kitajskega prebivalstva, starejšega od 65 let obsegalo 121 milijonov, kar je za 15 milijonov več od skupnega števila prebivalcev starejših od 65 let v ZDA, na Japonskem, v Nemčiji, Veliki Britaniji in Južni Koreji (grafikon 3).
Poleg tega se bo v razvijajočih se državah povečal za 10% oz. na 500 milijonov tudi delež gospodinjstev z dohodki, večjimi od 20.000 EUR, od tega več kot polovica v Aziji. Na splošno gledano, so izgledi za zdravstveni sektor v prihodnjih letih pozitivni, saj bo nekoliko počasnejšo rast zdravstvenih izdatkov v Severni Ameriki in Zahodni Evropi več kot nadomestila nadpovprečna rast v razvijajočih državah BRIC, Indoneziji in Mehiki zaradi rasti prebivalstva, rasti kupne moči srednjega sloja in vladnih programov za povečanje dostopnosti zdravstvenih storitev.
Za primerjavo, v ZDA se v obdobju 2014-2017 pričakuje rast zdravstvenih izdatkov v višini 4,4% (predvsem zaradi reforme zdravstvenega zavarovanja t.i. Obamacare, ki je število zdravstvenih zavarovancev povečal za 30 milijonov), v sosednji Mehiki pa kar 10%. Še najmanjša rast izdatkov bo v Evropi (2%), predvsem zaradi javnofinančnega varčevanja v južnoevropskih državah. Paradni konj rasti zdravstvenih izdatkov bo že omenjena azijska regija. Med državami bosta med vodilnimi Indija s povprečno 17% letno rastjo izdatkov za zdravstvo in Kitajska s 14%, sledi pa jim večina držav združenja ASEAN, ki bo tudi imele več kot 10% rast. Poleg rasti kupne moči oz. srednjega sloja bodo te države zaradi finančnih presežkov lahko povečale naložbe v zdravstvo in dostopnost zdravstvenih storitev. O podhranjenosti na tem področju v teh državah v primerjavi z razvitimi priča že osnovna primerjava števila bolniških postelj na 1000 prebivalcev (grafikon 4). Iz primerjave izhaja, da npr. predhodno omenjena načrtovana visoka, 10% letna rast zdravstvenih izdatkov v Mehiki v obdobju 2014-2017 glede na zaostajanje števila bolnišničnih kapacitet ni presenetljiva, saj je ta država do sedaj za zdravstvo namenjala 6,2% BDP, kar je za več kot 3 odstotne točke manj kot znaša povprečje držav OECD (9,5%).
6
Ob nadpovprečnih donosih zdravstvenega sektorja v zadnjih letih (grafikon 1) se marsikateri vlagatelj na finančnih trgih sprašuje, kje so vzroki za to, in predvsem ali je takšno rast pričakovati tudi v prihodnje.
Avtor: Dušan Povalej, upravljavec vzajemnega sklada ILIRIKA Farmacija in tehnologija delniški