4
Tudi november pozitiven za vlagatelje v vzajemne sklade
Skladi slovenskih družb za upravljanje (DZU) so bili novembra bolj donosni od skladov tujih DZU. Prvi so novembra pridobili v povprečju 2,08 odstotka, medtem ko so drugi novembra beležili 1,44-odstotno rast. Med skladi domačih ter tujih družb za upravljanje se je letos ustvarila precejšnja razlika, saj so domači skladi do 17. decembra v povprečju ustvarili 7,41-odstotno donosnost sredstev, medtem ko so skladi tujih DZU letos pridobili 3,36 odstotka.
Delniški skladi so sicer novembra v povprečju pridobili 2,04 odstotka. Najvišjo rast so oktobra beležili ozko usmerjeni delniški skladi. Najdonosnejši je bil PI Gold Stock, ki sredstva vlagateljev investira v podjetja, katerih osnovna dejavnost oziroma ena poglavitnih dejavnosti je proizvodnja ali predelava žlahtnih kovin (platina, srebro, zlato idr.) oziroma poslovanje (nakup, prodaja, posredovanje) z žlahtnimi kovinami. Sklad je pridobil 9,14 odstotka. Z 7,68-odstotno donosnostjo mu sledi ALTA Turkey, ki sredstva vlagateljev investira v delnice turških podjetij. Dobro so se odrezali tudi skladi, ki imajo sredstva investirana v delnicah podjetij iz tehnološkega sektorja.
Slabo so mesec, v luči padanja cen nafte, končali tudi skladi, ki sredstva vlagateljev investirajo v energetska podjetja ter v ruske delnice. Najmanj donosen sklad meseca je bil RCM Russland Aktien, ki je pridelal 6,64-odstotno izgubo. Na drugem mestu med najmanj donosnimi skladi meseca se je znašel Triglav Energija, ki je pridelal 6,47-odstotno izgubo.
Pozitivno so mesec zaključili tudi obvezniški skladi, ki so novembra v povprečju beležili 0,65-odstotno rast. Najvišjo donosnost so beležili tisti obvezniški vzajemci, ki sredstva vlagateljev investirajo v obveznice evropskih izdajateljev. Najdonosnejši EEF Bond EUR Long Term LTE - R je mesec zaključil 2,17 odstotka višje.
Med panožnimi skladi so novembra izstopali predvsem tisti, ki sredstva vlagateljev investirajo v delnice podjetij iz sektorja informacijska tehnologija (+5,86 odstotka) in telekomunikacije (+5,34). Z rastjo so mesec končali tudi vzajemci iz sektorja potrošne dobrine (+4,93 odstotka), osnovne potrošne dobrine (+4,86 odstotka), zdravstvo (+4,64 odstotka), nepremičnine (+2,80 odstotka), finance (+2,61 odstotka) in javne dobrine (+0,95 odstotka). Ostali sektorji pa so mesec v povprečju končali v negativnem območju. Najslabše so se odrezali vzajemci iz sektorja energetika (-3,57 odstotka) ter iz sektorja industrija (-1,52 odstotka).
Slovenija in Indija letos z najvišjimi donosi
Najbolje letos poslujejo tisti skladi, ki sredstva vlagateljev investirajo v slovenske delnice. Delnice podjetji na ljubljanski borzi, še do nedavno v primežu političnih spletk, ne-izvedenih strukturnih reform in pod vprašajem morebitne finančne pomoči s strani evropskih partnerjev, so se vendarle obrnile v trend, ki je globalno na trgih prisoten že od pomladi leta 2009. Od začetka leta je najdonosnejši vzajemni sklad NLB Skladi - Slovenija delniški pridobil že 64,93 odstotka. Sledijo pa mu vzajemci, ki sredstva vlagateljev investirajo v Indijo. Zgodovinske volitve, ki so maja letos prinesle zmago Narendi Modiju, še vedno vplivajo na rast ter na potencial indijskega gospodarstva in posledično tudi delnic. Vzajemci, ki sredstva vlagateljev investirajo v Indijo, letos beležijo med 39- ter 52-odstotno rast investiranih sredstev.