4
Kljub slabemu zaključku, so vzajemci julij končali nad gladino
Julija so bili najbolj zadovoljni tisti vlagatelji, ki so stavili na trge v razvoju, predvsem na azijske države. Trije najdonosnejši vzajemci meseca investirajo sredstva vlagateljev v delnice kitajskih podjetij.
Skladi slovenskih družb za upravljanje (DZU) so bili tudi julija bolj donosni od skladov tujih DZU. Domači vzajemci so v povprečju pridobili 0,68 odstotka, skladi tujih DZU pa 0,28 odstotka. Julij je bil tako že šesti zaporedni mesec, ki so ga vzajemci končali višje, kot so ga začeli. V letošnjem letu so tako vlagatelji v delniške vzajemne sklade negativno donosnost beležili le januarja, ko je bila povprečna sprememba -2,42 odstotka.
Mesečni pregled - julij 2014
Kot je že bilo omenjeno, julij je bil že šesti zaporedni mesec pozitivne rasti vrednosti enot vzajemnih skladov. Povprečna donosnost delniških vzajemcev je julija, kljub slabemu zaključku meseca, ostala pozitivna in je znašala 0,48 odstotka. Največ so pridobili obvezniški vzajemci - v povprečju 0,52 odstotka. Najmanj pa so pridobili denarni (+0,32 odstotka) in mešani (+0,30 odstotka) vzajemni skladi.
Med delniškimi vzajemci je bil julija najdonosnejši EEF Equity China LTE - R, ki je pridobil kar 9,32 odstotka. Vzajemni sklad sredstva vlagateljev investira v delnice kitajskih podjetij. Tudi drugi in tretji najdonosnejši vzajemni sklad sredstva vlagateljev investira v kitajska podjetja. Med peterico najdonosnejših pa se je znašel tudi ALTA TURKEY (+6,51 odstotka), ki sredstva vlagateljev investira v podjetja s sedežem v Turčiji. Najslabše so jo julija odnesli tisti vlagatelji, ki imajo v lasti točke skladov, ki sredstva vlagateljev investirajo v Rusijo. Zaostritev razmer in nove sankcije EU in ZDA so poskrbele za padec tečajev ruskih delnic.
Med panožnimi skladi so julija izstopali predvsem tisti, ki sredstva vlagateljev investirajo v podjetja iz sektorja informacijske tehnologije (+2,38 odstotka), telekomunikacij (+1,92 odstotka), farmacije (1,34 odstotka) in nepremičnin (+ 1,27 odstotka).
Ljubljanska borza še vedno med najdonosnejšimi
Najbolje letos poslujejo tisti skladi, ki sredstva vlagateljev investirajo v slovenske delnice. Delnice podjetji na ljubljanski borzi, še do nedavno v primežu političnih spletk, ne-izvedenih strukturnih reform in pod vprašajem morebitne finančne pomoči s strani evropskih partnerjev, so se vendarle obrnile v trend, ki je globalno na trgih prisoten že od pomladi leta 2009.
Od začetka leta je najdonosnejši vzajemni sklad NLB Skladi - Slovenija delniški pridobil že 59,34 odstotka. Sledi mu Alpen.si (bivši NFD 1), ki je letos zrasel že za 37,5 odstotka.
Mejo 30 odstotkov sta presegla tudi Franklin India Fund, ki sredstva vlagateljev investira v delnice v Indiji ter PI Gold Stock, ki sredstva vlagateljev investira v delnice podjetij, katerih osnovna dejavnost, oziroma ena poglavitnih dejavnosti je proizvodnja ali predelava žlahtnih kovin (platina, srebro, zlato idr.) oziroma poslovanje (nakup, prodaja, posredovanje) z žlahtnimi kovinami.