10
Igor Erker, upravljavec vzajmnega sklada Numerica Emerging Frontiers
»Visoke donose iščemo na majhnih in nelikvidnih trgih«
Mejni trgi (Frontier markets) so v zadnjem času zelo priljubljeni med vlagatelji, saj predstavljajo najbolj verjetnega naslednika skupine BRIC. Kar potrjuje tudi raziskava, ki so jo konec leta 2013 naredili pri Bank of America/Merrill Lynch, po rezultatih katere se vlagatelji raje odločajo za investiranje na mejne trge, namesto tradicionalnih trgov v razvoju (držav BRIC). Optimistično razpoložen je celo Mark Mobius, ki velja za enega izmed najboljših upravljavcev na svetu. Pravi, da so mejni trgi tam, kjer so bili tradicionalni trgi v razvoju pred 20 leti. Tako smo se odločili za intervju z upravljavcem vzajemnega sklada Numerica Emerging Frontiers, Igorjem Erkerjem, ki sredstva vlagateljev investira na mejne trge in je letos (do 14. avgusta) zrasel že za 11 odstotkov.
Se strinjate z izjavo g. Mobiusa in zakaj? Od kje tak optimizem?
Gospod Mobius ima res dolgoletne izkušnje skupaj in ve najbolje, kje so bila vrednotenja delnic Rusije, Brazilije ali Indije pred dvajsetimi leti. Vem pa, da so mnogi mejni trgi skozi oči gospodarskega razvoja res na ravni, na kateri so bili tradicionalni »emerging« trgi več kot desetletje nazaj. Od kje optimizem? Mislim da optimizem ne velja za vse mejne trge, saj se med seboj močno razlikujejo.
Verjamem pa, da mnogi mejni trgi ne izpolnjujejo zahtev marsikaterega institucionalenga investitorja, predvsem skozi objektiv likvidnosti.
Glede na letošnje rezultate, je navdušenje na mejnimi trgi letos upravičeno. Sklad Numerica Emerging Frontiers, ki ga upravljate, je letos zrasel že za 11 odstotkov. Kaj je najbolj odgovorno za ta rezultat?
Omenjeni rezultat ni odraz investicij le v mejne trge, ampak v kombinacijo mejnih in tradicionalnih trgov v razvoju. Če bi sledili le mejnim trgom, bi bile donosnosti še večje, saj so trgi bližnjega vzhoda, ki so tradicionalni mejni trgi, letos eksplodirali. In če bi bili povsem osredotočeni le na mejne trge, bi morali za primerjavo uporabiti indekse mejnih trgov. Ti pa imajo prevelik delež Bližnjega Vzhoda in posledično preveč sistemskega tveganja.
Donosnost je bila ustvarjena skozi kombinacijo različnih trgov in sektorjev. Izpostavil bi Šrilanko, kjer ima sklad investiranih skoraj 20% sredstev.
preloži na podjetje, ga izčrpava in krči delovna mesta, dobavljavce in verigo preskrbe. Mercator je boleča lekcija, kaj se nam ne sme več nikoli zgoditi, čeprav je bila zgodba odločena že leta 2005 zaradi parcialnih interesov in napačnih vzgibov posameznih akterjev. Mercator je pomemben ekosistem, ki vzdržuje več deset tisoč delovnih mest, 30.000 slovenskih dobaviteljev, samooskrbo ter proizvodnjo kakovostne in varne hrane. Ker je s prodajo to ogroženo, sem ji vseskozi nasprotoval. Tretjič, ključen pomen preglednosti privatizacijskih postopkov in financiranja odprodaje se prav tako zrcali v primeru Mercator. Dogaja se, da skladi tveganega kapitala, ki so npr. v Nemčiji na črni listi, ker so za seboj puščali le opustošenje, zdaj prihajajo k nam, tudi s prodajo Mercatorja. Četrtič, zaostritev pogojev za nadzorne in poslovodske funkcije z zakonskimi pravili ter popolna depolitizacija izbirnih postopkov je za nas nujno merilo, na ravni države in vključno z SDH.
Govorili ste tudi o odpravi kreditnega krča. Kako, kdaj? Davkoplačevalci smo dokapitalizirali banke v večinski državni in tudi zasebni lasti, zdaj pa so te obsedele na zlatih jajcih. To ne prispeva k prepotrebni gospodarski rasti in spodbujanju investicij ...
Res je, slovenski državljani smo reševali slovenske banke, zato je edino prav, da te dejansko delujejo v interesu in v podporo slovenskih državljanov, podjetij, industrije in obrtništva. To bo okrepilo in povrnilo tudi zaupanje vanje, ki ga potrebujejo. Nadalje bo to prispevalo k večji kreditni dejavnosti in spodbudi gospodarske dejavnosti v državi. Še vedno ni opaznega učinka na zniževanje posojilnih obrestnih mer, ki bi ga lahko pričakovali zaradi ukrepov ECB in razdolževanja podjetij. Slabše je na področju kreditiranja gospodarstva, ki se še vedno zmanjšuje, a počasneje kot prej.
Naši ukrepi bodo usmerjeni v obrat teh trendov, zato v SD načrtujemo sprostitev kreditnega krča s pomočjo garancijskih shem za podjetja in zagon investicijskega cikla. Naj ponazorim z le enim primerom. V Sloveniji letos beležimo eno največjih rasti v EU v sektorju gradbeništva. To je sicer tudi posledica dejstva, da se je ta s propadom gradbenih podjetij v krizi krčil. A poskrbeti moramo za njegovo rast in s tem tudi ohranitev bogatega znanja, ki ga imamo v tem sektorju in izkoristiti ta potencial v prispevanju k novim delovnim mestom in gospodarski rasti. Imamo tisoče stavb, katerih pročelja potrebujejo obnovo. Ne smemo dovoliti, da gradbena dela in obnovo opravljajo tuja podjetja, ker naših konkurenčnih ni več, ali pa pridejo le do manjših in poceni podizvajalskih del. S pomočjo subvencij, jamstvenih shem in tudi z učinkovitejšim črpanjem evropskih sredstev nameravamo spodbuditi kreditiranje slovenskih investitorjev. To bo imelo multiplikativne učinke, saj bodo potrebe spodbudile zaposlovanje, nova podjetja in s tem dodatna delovna mesta ter zmanjševanje brezposelnosti. S subvencijami bomo prispevali tudi k zeleni, trajnostno naravnani ekonomiji, ki ji moramo posvetiti več pozornosti. Za zagon kreditiranja in prestrukturiranje gospodarstva bomo povečali obseg kreditnega in lastniškega financiranja investicij malih in srednjih podjetij z instrumenti EBRD, EIB, EIF in EU. Zavzemamo se za večjo transparentnost slabe banke in pristop k prestrukturiranju slabih naložb.
Pripravljene imamo tudi ukrepe za spodbujanje izvoza in prenovo insolvenčne zakonodaje z realizacijo hitrega stečaja. Za to že imamo operativni načrt, ki ga nameravamo začeti udejanjati takoj po volitvah. Zato pa potrebujemo zadostno podporo volivcev.
Ocena primanjkljaja države je bila v prvem četrtletju letos 465 milijonov evrov, kar je 5,5 odstotka BDP, bruto dolg države pa na 27,9 milijarde evrov ali 78,7 odstotka BDP. Se vam ne zdi, da to vpliva na suverenost naše države?
Novo zadolževanje letos za zdaj ni predvideno. Možno pa je, da se bodo nekateri stari dolgovi odplačali. Stroški obresti iz naslova posojil namreč rastejo in omejujejo manevrski prostor za investicije. V prvem četrtletju letos je bil primanjkljaj države - brez upoštevanja stroškov finančne krize, torej brez dokapitalizacij bank – nižji kot v istem obdobju lani, ko je znašal 6,6 odstotka BDP ali 534 milijonov. So pa prej omenjena sredstva in instrumenti ena od alternativ zadolževanju, ki ga prav Socialnim demokratom radi očitajo v povezavi s krčenjem suverenosti. Treba je povedati, da je prav pritisk k varčevanju za vsako ceno, nepretehtani odprodaji državnega premoženja in klicanju tuje uprave oz. trojke in diktat plenilskih bonitetnih agencij tisto, kar krči suverenost, ki smo si jo enotno priborili. Omenjeni dejavniki govorijo v prid tistemu enemu odstotku elit v svetu ki jih podpira neoliberalna politika. Ta je privedla do tega, deloma podprta znotraj države in prejšnjih desnih vlad, deloma pa tudi iz Bruslja. Čeprav zadnjega ne gre kriviti za zadnja leta recesije.
Približno petina sklada je izpostavljena državnim obveznicam z visoko boniteto. Večina analitikov se strinja, da je še en sekularni bikov trend (trend pozitivne rasti, ki traja dalj časa) nemogoč, razen v scenariju, ko pride do hude depresije. Kakšen je vaš pogled na obveznice in kaj od njih pričakujete?
Z izjavo iz prvega stavka se ne strinjamo. Skoraj vsa sredstva, investirana v obveznicah, so investirana v zelo kratkoročne državne obveznice držav, kot so Nemčija, Nizozemska ali Francija. S pomočjo visoko likvidnih finančnih instrumentov nato zgradimo naš portfelj. Kot sem že omenil v prejšnjem odgovoru, obveznice bodo v strategiji Risk Parity vedno imele svojo vlogo. Tako iz vidika diverzifikacije, kot tudi iz vidika razmerja tveganje/donos - razlika v donosu med kratkoročnimi in dolgoročnimi obrestmi -, kjer je ta uporabljen za generiranje donosa za naše vlagatelje.
Strategija Risk Parity je v letu 2013 imela težko poletje. V drugem četrtletju, prvič po več desetletjih, je strategija prinesla ničelno oz. negativno donosnost. Strategija je sicer do danes nadoknadila izgubo, ampak kaj se je zgodilo junija? Ali obstaja verjetnost, da se bo dogodek ponovil?
Lanski junij je bil res zelo zahteven mesec: vsi 4 naložbeni razredi - ki sicer imajo zelo nizko stopnjo korelacije - so postali visoko korelirani in se istočasno usmerili navzdol. Tak dogodek je zelo redek. Visoka stopnja korelacije med obveznicami in delnicami ter močan padec samo v roku enega meseca se je od leta 1928 do danes zgodil 9-krat, vključno z dogodkom junija, prejšnjega leta. Do stanja, ko delnice in obveznice istočasno močno rastejo, je v istem času prišlo 11-krat. Tovrstni dogodki so kratkotrajni in jim skoraj vsakič sledi obdobje močne rasti, saj postanejo (iz vidika tveganja) ti naložbeni razredi bolj privlačni za vlagatelje.
Kateremu tipu vlagateljev bi priporočili sklade AC Risk Parity?
Čeprav so skladi AC Risk Parity zaradi svoje oblike zelo likvidni, so najbolj primerni za vlagatelje z vsaj srednjeročnimi cilji. Skladi generirajo pozitivne donosnosti v veliko okoljih, istočasno pa so nizko korelirani z delnicami in obveznicami. Povedano z drugimi besedami, alokacija sredstev v sklade AC Risk Parity lahko prinese stabilnost skoraj vsakemu investicijskemu portfelju. Zaradi rezultatov v preteklosti (od leta 2008 v obliki UCITS skladov in od leta 2004 v drugih oblikah), skladi generirajo veliko zanimanja s strani premožnih zasebnih vlagateljev in tudi s strani institucionalnih vlagateljev tako v Evropi, kot tudi v Aziji.