Naložbeni magazin Vzajemci - februar 2015 - Page 10

10

Največji dejavnik pri tem je zagotovo imela povečana proizvodnja v ZDA. Ta država je namreč v zadnjih nekaj letih s t.i. tehnologijo drobljenja (fraking) oz. pridobivanja nafte in plina iz naftnih skrilavcev iz neto uvoznika nafte postala neto izvoznik nafte. Ta sprememba dobi še toliko večji pomen, če dodamo, da gre za največjo svetovno energetsko porabnico. Slednje seveda ni bila pogodu največjim članicam združenja OPEC (predvsem Saudovi Arabiji) saj ima to za posledico izgubo njihovih tržnih deležev, predvsem na že omenjenem največjem svetovnem energetskem trgu, ZDA.

To je bil tudi vzrok, da se na novembrskem srečanju OPEC ni zatekel k zmanjšanju proizvodnih kvot in s tem k stabilizaciji cen, saj to ni bilo v interesu večjih članic. Na nek način so se odločili, da bodo testirali ameriške »fraking« proizvajalce oz. njihovo rentabilnost poslovanja oz. do kod lahko pade cena surove nafte, da bodo le ti zaradi negativne ekonomike (povezane predvsem z visokimi stroški financiranja nove tehnologije) prisiljeni zaustaviti proizvodnjo. Deloma se je to že začelo dogajati v začetku letošnjega leta, saj se je število naftnih vrtin v ZDA na katerih nafto pridobivajo z novo tehnologijo drobljenja v zadnjih dveh mesecih, zmanjšalo za 435 oz. za več kot četrtino (vir: naftno podjetje Baker Hughes). To je za posledico imelo (tehnični) odboj cen nafte v začetku februarja. Poleg tega so zaradi nizkih cen nafte tudi velike naftne družbe napovedale krčenje svojih izdatkov namenjenih za vzdrževanje obstoječih naftnih vrtin oz. proizvodnje. Chevron je tako napovedal zmanjšanje teh izdatkov za 13%, British Petroleum pa celo za 20%. To bi lahko do konca leta po oceni Citigroup zmanjšalo proizvodnjo iz obstoječih konvencionalnih vrtin za 1-2% kar pomeni okoli milijon sodov na dan.

Da je cena nafte v nedavni korekciji (zelo verjetno) dosegla svoje dno kaže tudi več primerjalnih analiz. Prva izmed njih prikazuje, da je večina korekcij na naftne trgu v zadnjih 30 letih v večini primerov obsegale padec med 50 in 60 %, v časovnem obdobju med pol in enim letom. Podrobnejše številke in vzroki za korekcije na naftnem trgu so prikazane v tabeli.

Energetski sektor – naložbena priložnost 2015

Avtor: Dušan Povalej, upravljavec vzajemnega sklada ILIRIKA Energija delniški

Cena nafte je zaradi trenutne presežne ponudbe tako z strani združenja OPEC, kot ameriške proizvodnje, ki je na najvišji ravni v zadnjih 30 letih, kot tudi zmanjšane napovedi povpraševanja v drugi polovici leta 2014, strmoglavila za več kot polovico.