Že načrtujete, kje boste letos martinovali? Praznovanje martinovega pri nas povezujemo z okušanjem mladega vina in tradicionalne martinove pojedine. Po različnih krajih se lahko udeležite organiziranih martinovanj, za katere je seveda značilna predvsem zabava ob glasbi in vinu. Da pa poznavanje praznika ne bo ostalo le pri pijači in jedači, v tem članku izveste še kakšno zanimivost o sv. Martinu.
MAGAZIN
MARTINOVO
IN S PRAZNIKOM POVEZANI OBIČAJI
Že načrtujete, kje boste letos martinovali? Praznovanje martinovega pri nas povezujemo z okušanjem mladega vina in tradicionalne martinove pojedine. Po različnih krajih se lahko udeležite organiziranih martinovanj, za katere je seveda značilna predvsem zabava ob glasbi in vinu. Da pa poznavanje praznika ne bo ostalo le pri pijači in jedači, v tem članku izveste še kakšno zanimivost o sv. Martinu.
Martinovo, ki ga praznujemo 11. novembra, je pri nas splošno priljubljen praznik, še posebej zato, ker je povezan s slovensko nacionalno pijačo – vinom. Okrog tega dne se mošt spremeni v vino, kar je gotovo dober izgovor za veselje in praznovanje. Novo vino je treba na vsak način poskusiti, kot pravi šega in z njo povezana pesem: » Pršu je, pršu sveti Martin, on ga je krstil, jest ga bom pil.« Martinovanje je povezano z našimi poganskimi predniki, ki so v novembru obhajali nekakšen praznik v zahvalo za letino. Svojim poganskim božanstvom so darovali živali( gosi, race in druge pernate živali). V tem času so obhajali tudi koline in si pripravljali zaloge za prihajajoči zimski čas, pastirji pa so se bogovom zahvaljevali za uspešno pašo. Šege in navade, ki se spletajo okrog martinovega, se ujemajo z ljudskim rekom, da je martinovo » jesenski pust «. Splošno priljubljenost med našimi prazniki pa je martinovanje doseglo šele v zadnjih dvajsetih letih.
Kdo je bil sveti Martin? Sveti Martin Tourski je galsko-frankovski narodni svetnik, ki se je rodil 11. novembra 316 na Madžarskem. Njegova starša sta bila pogana. Kljub njunemu nasprotovanju pa se je Martin odločil za krščansko vero. S petnajstimi leti je stopil v državno vojsko in postal častnik gardne konjenice. Pri vojakih je pokazal izredno skromnost in nesebičnost, s čimer se je ljudstvu še posebej približal. Znana zgodba o Martinu je povezana z njegovim plaščem, ki naj bi ga hudega zimskega dne pred mestnimi vrati v Amiensu delil z beračem. Ljudstvo je Martina imelo neverjetno rado. Po vsej deželi so govorili o njegovih čudežih: ozdravljanju, obujanju od mrtvih, izganjanju hudobnih duhov, krotenju divjih živali. Prav zaradi svoje dobrote je bil kmalu po svoji smrti( 8. novembra, 397) oklican za svetnika.
Praznik vina pri nas V Sloveniji se dan sv. Martina praznuje predvsem kot praznik vina. Do tega dne se mošt obravnava kot nečisto in grešno novo vino, ki se ob blagoslovitvi spremeni v pravo vino. V skladu s šegami in navadami lahko šaljivi blagoslov opravi moški, preoblečen v škofa. K praznovanju sodi tudi pojedina, za katero je značilna vsaj ena jed, ki je zelo tipična – to je perutnina, s posebnim poudarkom na goseh in racah. Najznačilnejša kombinacija je zagotovo pečena gos ali raca, nadevana s kostanji ali jabolki, s prilogo mlincev in rdečega zelja. In zakaj je na meniju ravno gos? Legenda namreč pravi, da je Martin zbežal med gosi, ko so mu predlagali, da bi ga izvolili za škofa. Ko so ga iskali, da bi mu sporočili novico o izvolitvi za škofa, so ga gosi z gaganjem izdale. To je le ena od pripovedi. Dejstvo je namreč, da so bile gosi, race in druge pernate živali že v pradavnih časih pomembne daritvene živali.
Želim vam lepo praznovanje martinovega. Naj bo goska ravno prav pečena, mlinci ravno prav mehki in zelje rdeče, kot mora biti. Pa po pometi z mladim vinom!
Urša Dubravica
8 | MOJ MAGAZN 10- 11 / 2016