LOKALNO
06 //
LOČEVANJE ODPADKOV V VRTCU JARŠE
Ločevanje odpadkov v skupinah II. starosti
Skupina Zmajčki (5–6) je sodelovala v projektu Štafeta semen v povezavi z MKL – Jarše (izmenjava semen, sajenje fižola, gojenje kalčkov ter izdelovanje čistilne naprave za vodo). Knjižnici smo podarili
drevo ginko, staro 3 leta, vzgojeno iz semena. Matično drevo raste
pred OŠ Majde Vrhovnik v mestu, mlado drevo pa raste pred našo
knjižnico za enkrat še v posodi.
Vsako leto se odzovemo na pozive vsesplošne čistilne akcije in organiziramo čistilno akcijo v okolici vrtca. Imeli smo projekt Zelene
nogice, v okviru tega smo označevali z zastavicami pasje kakce in
preverjali pravilno razvrščanje smeti. Dnevno recikliramo, razvrščamo glede na material; osveščenost otrok, govorim za 6 letnike, je
zelo visoka, kako je pa potem to doma, je pa odvisno od vzgojnega
stila in osveščenosti družine in njenih članov.
Skupina Modri dirkači (4–5 let) aktivno ločuje odpadke z ločevanjem
v sami skupini. Na ravni vrtca ločujemo odpadke z ločevalnimi otoki,
ki spodbujajo otroke k razvrščanju odpadkov. Prav tako smo z otroki
izpostavili 10 stvari, ki jih lahko naredimo za lepši svet, npr.: ugasnemo luč, ko zapustimo igralnico, zapremo pipo, ko si milimo roke,
porišemo obe strani papirja, ustvarjamo iz odpadnih
materialov ter tako stvarem s predelavo in ponovno uporabo podaljšamo življenje. Skupaj z otroki ozaveščamo tudi starše s plakati,
ki jih izdelajo otroci. Ne uporabljamo enkratnih plastičnih lončkov.
Druge dejavnosti, ki jih v tem kontekstu izvajamo: zbiralne akcije
papirja, čistilna akcija Za seboj puščamo le prstne odtise, urejanje
okolice vrtca, igra vlog smetarji, pogovori o tem, kaj se zgodi, če
narobe razvrščamo, recikliranje.
Kako otroci znajo ločiti odpadke, pa preverjamo tudi izven vrtca,
npr. na sprehodih, izletu, v gledališču in v drugih okoljih, kjer tudi
ločujejo odpadke. Ugotavljamo, da otroci izkušnje/znanje iz vrtca
prenašajo tudi v druga okolja.
Ločevanje odpadkov pri najmlajših otrocih
Že star pregovor pravi: »Kar se Janez nauči, to Janez zna.« In naši
najmlajši otroci so zelo pozorni opazovalci in kmalu začenjajo posnemati naša dejanja – dobra in žal tudi slaba.
Otroci zelo hitro opazijo, da osebe, ki jih negujejo in za njih skrbijo,
odvržejo plenice v drug koš kot papirnate brisačke, da gredo počečkani listi v svoj koš in embalaža jogurta ravno tako v svoj koš. Kmalu
začnejo posnemati naša ravnanja in z veseljem odnašajo svoje posmrkane robčke v ustrezen koš. Pri dopoldanskih in popoldanskih
sadnih malicah se velikokrat razvije pogovor, kam pa gredo olupki,
peške in koščice sadja, ki ga jemo.
Na sprehodih opazimo ekološke otoke, kjer si pogledamo nalepke
na zabojnikih različnih barv, saj je tam nazorno narisano, kaj spada
v kateri zabojnik. Seveda pa so za naše otroke zelo zanimiva komunalna vozila in delavci, ki praznijo zabojnike.
Tako otroci preko neposrednega zgleda, vsakodnevnih pogovorov
in navajanja na pravilno ločevanje odpadkov po njihovih zmožnostih spoznavajo, kako pomembno je ločevanje odpadkov. Če vse to
doživljajo že od ranega otroštva, bodo lažje zrasli v odgovorne osebe,
ki se zavedajo, kako pomembna je skrb za okolje.
Avtorici Mojca Bavdek in Marta Letnar
07 //
GASILCI SVETUJEJO:
EVAKUACIJA IZ OBJEKTA V PRIMERU POŽARA
KAJ JE EVAKUACIJA
Evakuacija je umik iz objekta na varno.
Umikamo se po najhitrejši varni poti na
zbirno mesto. Poteka po evakuacijski poti, ki
je narisana v načrtu evakuacije. Evakuacijska
pot je označena z znaki, ki kažejo smer evakuacije do zbirnega mesta izven objekta, ki
je prav tako označeno.
NAČRT EVAKUACIJE
To je grafični prikaz objekta ali delov objekta,
ki prikazuje položaj posameznega prostora
in urejeno gibanje na varno. V njem je vrisana evakuacijska pot, zbirno mesto, položaj
nameščenih naprav, opreme in sredstev za
gašenje ter ročnih javljalnikov požara.
SPLOŠNI NAPOTKI MED EVAKUACIJO:
• Če ugotovimo, da je v objektu prišlo do požara, ki ga ne moremo omejiti ali pogasiti s
priročnimi gasilnimi sredstvi, se skušamo
čim prej po varni poti in organizirano umakniti iz prostora in se zbrati na zbirnem mestu.
• Preden odpremo
vrata, preverimo, če
so topla. V tem primeru jih ne odpiramo, saj
je na drugi strani verjetno požar. Poiščemo
drugo pot za varen umik; če smo v pritličju,
se lahko evakuiramo tudi skozi okno.
• Nikoli se ne vračamo v prostor po dokumente in druge vredne predmete.
• Če je v prostoru veliko dima, se plazimo po
tleh, ker je tam zrak čistejši. Usta in nos si
pokrijemo z vlažnim robčkom ali krpo.
• Izhod iz zadimljenega prostora lažje najdemo, če se gibamo ob stenah.
KAKO UKREPATI, ČE JE EVAKUACIJSKA
POT BLOKIRANA
• Če prostora ne moremo zapustiti, čim prej
pokličemo številko 112. Odpremo okno, da
nas bodo gasilci lažje opazili, in da omogočimo dotok svežega zraka v prostor.
• Če se dim širi v prostor skozi odprtine na
vratih, jih skušamo zamašiti z vlažnimi brisačami, posteljnino ali drugim blagom, da
preprečimo širjenje dima v prostor.
EVAKUACIJA IZ VISOKE STAVBE
• Sledimo načrtu evakuacije.
• Če so v stavbi protipožarna vrata, naj bodo
ves čas zaprta.
• Nikoli ne uporabljamo dvigala, umikamo
se po stopnicah.
• Če stavbe ne moremo zapustiti varno,
se vrnemo v stanovanje in počakamo na
pomoč.
• O požaru v stavbi obvestite tudi druge
stanovalce.
• Ko smo na varnem, pričakamo gasilce in
jim posredujemo čim več informacij o požaru v stavbi (v katerem nadstropju je požar,
ali je kdo ostal v stavbi ipd.).
Vir: Uprava RS za zaščito in reševanje
(UrSZR)
MOJ MAGAZIN 10/2015 | 7