INTERVJU
Samo Jeranko, vrhunski športnik iz
Ljubljane, ki podira rekorde v potapljanju na dah. Prejemnik
številnih odličij, tako v potapljanju kot v plavanju, svetovni
in državni rekorder nam je zaupal nekaj posebnosti tega
ekstremnega športa.
Samo, kako ste se odločili za ta šport? Kakšni so
bili vaši začetki?
Povsem običajni, s plavutmi na nogah in masko
na glavi sem raziskoval podvodni svet. Bil sem
očaran nad tišino in čarobno modro svetlobo, ki
z vsakim metrom globine spremeni svoj odtenek.
Moja športna pot pa se je pri devetih letih pričela s
plavanjem in pri devetnajstih nadaljevala s prostim
potapljanjem. Vezni člen med plavanjm in prostim
potapljanjem pa je že leta podvodni ribolov, preko
katerega sem pravzaprav prišel v stik s potapljanjem na vdih.
Kakšne so posebnosti prostega potapljanja in
kakšna je razlika med posameznimi disciplinami?
Prosto potapljanje ali s tujko apnea povezuje vse
vodne aktivnosti, kjer pod površino plavamo brez
pomoči dihalnih aparatov. V tekmovalnem smislu
pa se šport deli na dva tipa tekmovanj. Prva so
bazenska tekmovanja, kjer z enim samim vdihom
poskušamo preplavat čim več metrov pod vodo
s pomočjo plavuti in brez njih, ter potop v mirovanju, ob pogoju, da so dihalne poti pod vodo, pri
čemer je cilj čim dlje ostati brez dihanja.
Tiste prave in meni najljubše pa so globinske discipline. Prvo pravilo je, da je potrebno potop začeti
in končati z isto količino uteži. Tako kot v bazenu
imamo tudi tu tri discipline. Prva je prosti potop s
plavutjo, kjer za plavanje v globino uporabljamo posebno monoplavut, s katero oponašamo gibanje delfina. Druga disciplina je prosti potop brez plavuti, kjer se
v globino podajamo brez pomoči kakršnih koli rekvizitov.
Navadno plavamo stil žabica. In tretja disciplina, tako imenovan
prost potop, kjer globino dosežemo s pomočjo vlečanja ob vrvi.
Imamo pa še dve netekmovalni disciplini, to sta tisti, kjer za
potop uporabljamo posebne sisteme ali uteži. Tu je trenutno
največja dosežena globina -214 m.
Kaj je najpomembnejše pri prostem potapljanju? Kako in
koliko časa potekajo priprave? Se pripravljate sami ali imate
trenerja?
Vsak športnik ima svojo filozofijo, zakaj se z nečim ukvarja.
Mene v prostem potapljanju privlači svoboda, ko počasi tonem
proti dnu. Zanimivo, takrat ko sem najbolj omejen s časom, najbolj uživam trenutek. Kljub temu pa je voda okolje, kjer dihanje
ni mogoče, zato lahko pod vodno gladino preživimo le določen
čas. Zato menim, da je varnost vedno na prvem mestu!
Priprave so sistematično razdeljene v posamezne sklope.
Ti vključujejo splošno fizično pripravo, specialen trening
zadrževanja sape in
na koncu adaptafoto: Jaka Ivanc
cija telesa na velike globine. Tam
vlada velik okoliški tlak, kateremu se moramo prilagodit, drugače varno doseganje globin ni mogoče.
Priprave potekajo večji del na bazenu fakultete za
šport. Bazične priprave trajajo 6–8 mesecev, ki jim
sledi odhod na morje. Tam probam preživet čim več
časa, da telesu ponudim dovlj časa, da se postopno
prilagodi. Za potop na globino 107 m sem lani potreboval 2 meseca treninga na morju.
Specifični del priprav, to je zadrževanje sape,
osvajanje tehnik izenačevanja in adaptacije na globino, izvajam sam. Pri kondicijski
pripravi pa zadnji dve leti sodelujem z
odličnim trenerjem Gregorjem Gradom,
ki skrbi, da je moje telo dovolj dobro pripravljeno, da se po potopu varno vrnem
na površino.
Kakšne so nevarnosti, ki jih tak potop
vključuje? Vas ni strah?
Leta 2013 sem med tekmovanjem na
Bahamih izgubil prijatelja, ki je za
vsako ceno želel izboljšati ameriški
državni rekord. Od takrat dalje se ne
potapljam več za rekorde, temveč zato,
ker v potapljanju uživam. Res pa je, da
mi tekmovanja predstavljajo izziv, ne v
smislu uvrstive, temveč osebnega napredka.
Osnovna nevarnost je izguba zavesti zaradi padca vrednosti kisika v krvi. Če smo
v takem primeru sami, je smrt neizbežna.
Nevarnost predstavlja tudi visok okoliški tlak,
ki lahko povzroči barotravme pljuč, ušes in oči.
Strah je prisoten v obliki spoštovanja okolja, v
katerega se podajam, in zavedanja posledic nespametnega početja. Z varnostnimi ukrepi, osnovni je ta, da se nikoli
ne potapljamo sami, pa v primeru nesreč zmanjšam tveganje
za tragične posledice.
Kakšen je naslednji veliki podvig, ki ga imate v planu?
Ciljev v smislu številk si ne zastavljam več. Pripravljam se
za globinsko svetovno prvenstvo, ki bo septembra na Cipru,
in bazensko svetovno prvenstvo, ki bo konec tega meseca v
Beogradu.
S. D.
foto: Daan Verhoeven
MOJ MAGAZIN 6 - 7/2015 | 19