ZRNATE STROČNICE NA VRTU IN NA KROŽNIKU
MAGAZIN
ZRNATE STROČNICE NA VRTU IN NA KROŽNIKU
Grah , bob , volčji bob , soja , fižol , vinja , leča , čičerika in arašid spadajo v skupino devetih najpomembnejših zrnatih stročnic sveta . Njihov pridelek je v glavnem suho zrnje bogato z beljakovinami , ki ima za človeški organizem ugodno sestavo aminokislin . Nekatere ( grah , fižol , bob in vinja ) so čislane tudi kot vitaminsko bogata zelenjava v obliki nezrelega stročja in mladega zrnja , zrnje vinje ( fižol mungo ) pa tudi za kalčke . Ker so vse zrnate stročnice iz botanične družine metuljnice , bogatijo tla z dušikom , zato imajo pomembno vlogo pri ohranjanju in izboljševanju rodovitnosti tal . Minilo je leto 2016 , ki ga je Organizacija združenih narodov razglasila za mednarodno leto zrnatih stročnic z namenom širjenja njihove lokalne pridelave . Tudi v slovenskem kmetijstvu smo ga obeležili z različnimi dogodki za več stročnic na njivah in krožnikih . V naših krajih sta bila v preteklosti razširjena grah in bob , v toplejših obdobjih sta uspevali tudi leča in čičerika . Pomen boba v življenju naših kmečkih prednikov opisujeta pregovora » Boba se najej in gora se te bo bala .« in » Bob čez gozd , močnik do praga .«, spomin nanj pa je ostal živ v reku : » Recimo bobu bob !«, ki ga še vedno uporabljamo . Od 17 . stoletja dalje , ko se je pojavil fižol , pa je ta postal steber prehrane naših prednikov . Ponekod so ohranjene lokalne sorte ( ptujski maslenec , ribničan ), z izjemo zrnja visokega fižola sivčka , maslenca in češnjevca , pa jih skoraj ni v prodaji . Podobno kot drugje v Evropi je druga polovica 20 . stoletja s specializacijo in intenzifikacijo kmetijstva izrinila zrnate stročnice iz slovenskih njiv . Domačo pridelavo je zamenjal uvoz sojinih beljakovinskih krmil za uporabo v živinoreji , suhega zrnja fižola , čičerike in leče ter konzerviranega zrnja mladega graha in čičerike za prehrano ljudi . Uporaba stročnic v vsakdanji prehrani se je precej zmanjšala . Na krožnikih so jih zamenjale beljakovine živalskega izvora . Prepogosto so del večine dnevnih obrokov , kar je za človeški organizem pri njihovem zaužitju s hrano daleč od optimalnega razmerja med beljakovinami , maščobami in ogljikovimi hidrati ( 13 : 25 : 62 ). Prehranske doktrine se spreminjajo in številni nutricionisti opozarjajo na krivično zapostavljenost zrnatih stročnic v prehrani . Še posebej koristni so njihovi ogljikovi hidrati s precejšnjim deležem prehranskih vlaknin , ki pri prehrani s stročnicami zmanjšujejo tveganje za nastanek sladkorne bolezni , srčno-žilnih boleznih in bolezni prebavil . Netopne vlaknine v zrnju stročnic , še posebej pa v semenski lupini ( celuloza , hemiceluloza , lignin ), delujejo kot krtača v prebavilih , topne ( pektini , rastlinske gume ) pa naredijo mehko blato , prispevajo k redni prebavi , izločanju strupov iz organizma in zato ohranjajo zdravo črevesje . Zaradi vlaknin , ki jih bakterije v črevesju ne morejo prebaviti , stročnice napenjajo , zato je pomembno , da jih znamo pravilno pripraviti . Z namakanjem in izbiro zrn s tanjšo semensko lupino lahko to težavo precej ublažimo . Tisti , ki stročnic ne uživajo , a bi jih radi začeli , se naj nanje privajajo postopoma . Ker znanja ni nikoli dovolj , vsako novo izobraževanje pa je nadgrajevanje prejšnjega razumevanja in prispevek k prenosu znanja s starejših na mlajše generacije , je založba Kmečki glas na zrnate stročnice opozorila s knjigo Zrnate stročnice , pridelava in uporaba . V njej so napotki , ki vam bodo koristili pri ponovnem uvajanju zrnatih stročnic na gredice , njive in krožnike . Dragi sokrajani , lepo bo , če stopinjam naših prednikov , ki so bili zaljubljeni v stročnice , dodamo še nekaj naših .
Darja Kocjan Ačko , Anamarija Ačko
FIZOLOV NAMAZ IZ KNJIGE ZRNATE STROCNICE
SESTAVINE
• 250 g kuhanega zrnja fižola ali fižolovo zrnje iz pločevinke
• 1 strok česna
• 1 / 2 velike čebule ali 1 manjša čebula
• sveži listi peteršilja
• ščepec mlete kumine
• ščepec soli
PRIPRAVA
Zahtevnost :
Čas priprave :
60 '
Najprej skuhamo fižol in odlijemo vodo v skodelico , nikakor je ne zavržemo . Zrnju fižola dodamo strok česna , čebulo , liste peteršilja , mleto kumino in sol ter vse skupaj pretlačimo s paličnim mešalnikom . Gostoto fižolovega namaza uravnavamo z vodo , v kateri se je kuhal fižol .
Kako kuhamo zrnje stročnic ?
• Preberemo in operemo zrnje .
• Kuhamo tri minute v vreli vodi , odlijemo vodo in prelijemo zrnje s svežo vodo ter ga namakamo čez noč .
• Zjutraj vodo ponovno odlijemo in kuhamo v sveži vodi okoli 45 minut oziroma do mehkega zrnja .
• Na začetku kuhanja dodamo lovorjev list ali druge začimbe po okusu .
• Pet minut pred koncem kuhanja osolimo .
Kocjan Ačko , D . in Ačko , A . 2016 . Zrnate stročnice , pridelava in uporaba . Založba Kmečki glas : 190 str .
16 | MOJ MAGAZN 1-2 / 2017