ZRNATE STROČNICE NA VRTU IN NA KROŽNIKU
MAGAZIN
ZRNATE STROČNICE NA VRTU IN NA KROŽNIKU
Grah, bob, volčji bob, soja, fižol, vinja, leča, čičerika in arašid spadajo v skupino devetih najpomembnejših zrnatih stročnic sveta. Njihov pridelek je v glavnem suho zrnje bogato z beljakovinami, ki ima za človeški organizem ugodno sestavo aminokislin. Nekatere( grah, fižol, bob in vinja) so čislane tudi kot vitaminsko bogata zelenjava v obliki nezrelega stročja in mladega zrnja, zrnje vinje( fižol mungo) pa tudi za kalčke. Ker so vse zrnate stročnice iz botanične družine metuljnice, bogatijo tla z dušikom, zato imajo pomembno vlogo pri ohranjanju in izboljševanju rodovitnosti tal. Minilo je leto 2016, ki ga je Organizacija združenih narodov razglasila za mednarodno leto zrnatih stročnic z namenom širjenja njihove lokalne pridelave. Tudi v slovenskem kmetijstvu smo ga obeležili z različnimi dogodki za več stročnic na njivah in krožnikih. V naših krajih sta bila v preteklosti razširjena grah in bob, v toplejših obdobjih sta uspevali tudi leča in čičerika. Pomen boba v življenju naših kmečkih prednikov opisujeta pregovora » Boba se najej in gora se te bo bala.« in » Bob čez gozd, močnik do praga.«, spomin nanj pa je ostal živ v reku: » Recimo bobu bob!«, ki ga še vedno uporabljamo. Od 17. stoletja dalje, ko se je pojavil fižol, pa je ta postal steber prehrane naših prednikov. Ponekod so ohranjene lokalne sorte( ptujski maslenec, ribničan), z izjemo zrnja visokega fižola sivčka, maslenca in češnjevca, pa jih skoraj ni v prodaji. Podobno kot drugje v Evropi je druga polovica 20. stoletja s specializacijo in intenzifikacijo kmetijstva izrinila zrnate stročnice iz slovenskih njiv. Domačo pridelavo je zamenjal uvoz sojinih beljakovinskih krmil za uporabo v živinoreji, suhega zrnja fižola, čičerike in leče ter konzerviranega zrnja mladega graha in čičerike za prehrano ljudi. Uporaba stročnic v vsakdanji prehrani se je precej zmanjšala. Na krožnikih so jih zamenjale beljakovine živalskega izvora. Prepogosto so del večine dnevnih obrokov, kar je za človeški organizem pri njihovem zaužitju s hrano daleč od optimalnega razmerja med beljakovinami, maščobami in ogljikovimi hidrati( 13: 25: 62). Prehranske doktrine se spreminjajo in številni nutricionisti opozarjajo na krivično zapostavljenost zrnatih stročnic v prehrani. Še posebej koristni so njihovi ogljikovi hidrati s precejšnjim deležem prehranskih vlaknin, ki pri prehrani s stročnicami zmanjšujejo tveganje za nastanek sladkorne bolezni, srčno-žilnih boleznih in bolezni prebavil. Netopne vlaknine v zrnju stročnic, še posebej pa v semenski lupini( celuloza, hemiceluloza, lignin), delujejo kot krtača v prebavilih, topne( pektini, rastlinske gume) pa naredijo mehko blato, prispevajo k redni prebavi, izločanju strupov iz organizma in zato ohranjajo zdravo črevesje. Zaradi vlaknin, ki jih bakterije v črevesju ne morejo prebaviti, stročnice napenjajo, zato je pomembno, da jih znamo pravilno pripraviti. Z namakanjem in izbiro zrn s tanjšo semensko lupino lahko to težavo precej ublažimo. Tisti, ki stročnic ne uživajo, a bi jih radi začeli, se naj nanje privajajo postopoma. Ker znanja ni nikoli dovolj, vsako novo izobraževanje pa je nadgrajevanje prejšnjega razumevanja in prispevek k prenosu znanja s starejših na mlajše generacije, je založba Kmečki glas na zrnate stročnice opozorila s knjigo Zrnate stročnice, pridelava in uporaba. V njej so napotki, ki vam bodo koristili pri ponovnem uvajanju zrnatih stročnic na gredice, njive in krožnike. Dragi sokrajani, lepo bo, če stopinjam naših prednikov, ki so bili zaljubljeni v stročnice, dodamo še nekaj naših.
Darja Kocjan Ačko, Anamarija Ačko
FIZOLOV NAMAZ IZ KNJIGE ZRNATE STROCNICE
SESTAVINE
• 250 g kuhanega zrnja fižola ali fižolovo zrnje iz pločevinke
• 1 strok česna
• 1 / 2 velike čebule ali 1 manjša čebula
• sveži listi peteršilja
• ščepec mlete kumine
• ščepec soli
PRIPRAVA
Zahtevnost:
Čas priprave:
60 '
Najprej skuhamo fižol in odlijemo vodo v skodelico, nikakor je ne zavržemo. Zrnju fižola dodamo strok česna, čebulo, liste peteršilja, mleto kumino in sol ter vse skupaj pretlačimo s paličnim mešalnikom. Gostoto fižolovega namaza uravnavamo z vodo, v kateri se je kuhal fižol.
Kako kuhamo zrnje stročnic?
• Preberemo in operemo zrnje.
• Kuhamo tri minute v vreli vodi, odlijemo vodo in prelijemo zrnje s svežo vodo ter ga namakamo čez noč.
• Zjutraj vodo ponovno odlijemo in kuhamo v sveži vodi okoli 45 minut oziroma do mehkega zrnja.
• Na začetku kuhanja dodamo lovorjev list ali druge začimbe po okusu.
• Pet minut pred koncem kuhanja osolimo.
Kocjan Ačko, D. in Ačko, A. 2016. Zrnate stročnice, pridelava in uporaba. Založba Kmečki glas: 190 str.
16 | MOJ MAGAZN 1-2 / 2017