INTERVJU
MIRO RISMONDO
Mojster, ki led spreminja
v umetnost
Pogovarjali smo se z Mirom
Rismondom, avtorjem Ledene
dežele, ki stoji ob Vodnem mestu
Atlantis.
Od kod je prišla ideja za Ledeno deželo?
Lahko bi rekel, da se je z nekaj leti počasi prikradla v podzavest. Na severu
Evrope sem že nekaj let spremljal razvoj
in pojavljanje ledenih parkov na različne tematike. Vsem pa je bilo skupno, da
so v pokritem montažnem šotoru, ki je
umetno hlajen.
Z izdelovanjem ledenih skulptur se
ukvarjam že 15 let in ves čas smo iskali
pravo idejo, kako to lepo in ekstravagantno umetnost čim bolj približati ljudem.
Rešitev je v določenem trenutku prišla
sama in dejansko smo jo v 6 mesecih
tudi prvič uresničili.
Koliko ljudi sodeluje pri ustvarjanju tega
projekta?
V osnovi smo sodelavci Ledene dežele
trije. V nadaljevanju oz. k dejanski izvedbi pa so povabljeni slovenski in tuji
umetniki. V številki nas je nekje 15 vseh
skupaj.
Kako poteka proces izdelave skulptur?
Najprej je zbiranje ideje, osnovne teme,
nato šele posameznih zgodb oz. sklopov.
Največkrat je tako, da nam ustvarjalcem
razdelijo tloris bodoče Ledene dežele s
podatki, koliko ledu je na voljo, in seveda naslov zgodbe ter osnovne podatke
o teh zgodbah, ki so vedno vzete iz slovenskega prostora.
Od tu naprej pa so umetniki prepuščeni
svoji umetniški svobodi, da poustvarijo
zgodbe v led, kakor si jih sami predstavljajo. Tu gre dejansko za zaupanje in
odnos med nami ustvarjalci Ledene
dežele je skoraj družinski. Za vsakega
umetnika vem, kaj je sposoben, kakšen
je njegov stil, in ko stopi v Ledeno deželo, mu tudi popolnoma zaupam.
Letos je prvič gostoval pri nas Finec
Jesse, s katerim se poznava že dalj časa
in smo tudi že sodelovali na festivalih na
32 | MOJ MAGAZIN 1 - 2/2016
Finskem. On je avtor samoroga in zgodbe, imenovane Čarobni gozd, njegova
posebnost je ta, da skulpture izdeluje
izključno z ročnim orodjem – dleti.
Ostali smo največ na »stihlarcah«, vsaj
nekje do 905, nato pa oblikujemo skulpture z dleti, rezkarji, brusilkami, pa tudi
fen in likalnik nam nista tuja.
Dva Katalonca sta oblikovala notranjost gradu, eden kovača, ki si ga je
zamislil kot rimskega boga Vulkana,
ki je zavetnik kovačev, Luís je izklesal
Dekadentno grajsko življenje, je pa slednji tudi edini, ki v deželi ustvarja abstraktne skulpture.
Grajskega kuharja je z vsemi podrobnostmi ustvaril kuharski mojster Janez
Dolšak. Naj povem, da ledena umetnost dejansko izhaja iz kuhinje, saj so
kuharji prvi začeli z izklesovanjem ledenih skulptur v dekorativne namene
ob hlajenju hrane.
V gradu tudi ne manjka kočija, takšna
pravljična za princeske, to kočijo sem
klesal 10 dni po cca. 10 ur na dan, da se
je dejansko približala moji izvirni kočiji
v glavi.
Grad brez vitezov si je težko zamisliti,
vse je ustvaril Bogdan Jerič, tudi avtor
»kelnarce«, ki nikoli ne zapusti šanka.
Ob vsej pohujšljivosti smo v grad
umestili tudi meniha, ki ga je izdelal
Klemen Omejc. Ter nazadnje seveda
čisto pravega zmaja, ki pa je letos prijazna zmajčica, ki človeškemu rodu pusti
pestovati svoj zarod. Skulptura je delo
Helene Rismondo.
Pred izhodom iz gradu pa nas pričaka
še ledeni labirint, ki je delo Tine Zajc.
Prostor je ohlajen na minus 5 stopinj in
Ledena dežela je pokrita. Koliko časa bi
te skulpture zdržale na prostem?
Ob teh milih zimah razstave niti ne bi
dokončali, ko bi se že stopila. Tako da
je ohlajen prostor nujno zlo, brez katerega si te umetnosti pri nas ni mogoče
predstavljati v takšni velikosti.
Kdo najbolj uživa v Ledeni deželi? Mlajši
ali starejši?
Ledena dežela je najprej ustvarjena
kot umetniško delo, šele v drugi vrsti
je del namenjen zabavi, kot je tobogan
in igrala ter seveda edini ledeni bar v
Sloveniji. V Ledeno deželo prihajajo dejansko vse generacije in tudi vsi pridejo ven z nasmeškom in občudovanjem.
Letos je bilo več kot 15.000 obiskovalcev, tudi tujih turistov. Tudi takšnih, ki
se na ogled pripeljejo iz Avstrije, Italije,
Hrvaške … Ledena dežela bo odprta do
28. februarja, tako da v počitniškem februarju pričakujemo še kar nekaj domačih in tujih obiskovalcev.
Kakšne aktivnosti imate za otroke?
V dogovoru s posameznimi šolami in
vrtci prihajajo ti na obisk v skupinah, ki
ji