me je samo veliko olajšanje, da morda spet pripadamo svetu živih.«
Medtem ko je letalo nekaj časa krožilo pod oblaki, se je pilot po-
govarjal s posadko. Sporočil je, da je reševalna ladja Tamaroa na poti,
žal pa lahko prispe do njih šele čez dvanajst ur. Do takrat morajo pos-
krbeti za svojo varnost, obdržati jadrnico nad valovi, uporabljati motor,
dokler bo lahko delal, vsekakor pa ne smejo dovoliti, da bi se še enkrat
prevrnili. Po teh navodilih je Sue, kljub nasprotovanju kapitana, zagnala
motor. S pomočjo viharnega floka in vrtečega se propelerja je bilo poslej
jadrnico lažje upravljati, vsekakor pa je pomagalo, da so se izognili še
tretjemu prevračanju.
Do jutra je letalo krožilo nad njimi. Pilot je miril Sue, da jih bodo
kmalu rešili, Leonard pa je nemo čemel na svojem ležišču in se nikakor
ni mogel sprijazniti z izgubo jadrnice. Ko bo prispela Tamaroa, bo mo-
ral ladjo zapustiti, toda jadrnica Satori je bila njegov dom, vse njegovo
življenje; če jo bo zapustil, je verjetno nikoli več ne bo videl. Nekje sredi
noči, ko je ležeč v svoji kabini čakal jutra, se je trdno odločil, da jadrnice
ne bo zapustil. Ženski lahko gresta, kadar hočeta, on pa bo ostal na ladji
in jo že kako spravil do varnega pristanišča.
Vso noč se je Tamaroa prebijala skozi viharno morje. Med drugo
svetovno vojno je bila ta ladja namenjena reševanju poškodovanih plo-
vil, lahko pa je delovala tudi kot vlačilec za − vse, kar plava − kot je bilo
navedeno v njenem opisu. Tisto noč pa je bilo morje tako divje, da je
zmogla komaj tri do štiri vozle, kar je približna hitrost pešca. Pred vsa-
kim valom je trdo udarila v greben, popolnoma izgubila hitrost, prišla
na drugi strani vala spet na površje, zavita v peno in potoke zelene vode,
ki so drli preko komandnega mostu. Komandant Lawrence Brudnicki je
računal, da bo prispel v bližino jadrnice šele pozno popoldne. Hitreje ni
šlo, čeprav je vedel, da je posadka Satori popolnoma odvisna od njih. Na
jadrnici niso imeli ne reševalnega splava, ne zaščitnih toplih oblek, naj-
bližja helikopterska reševalna postaja je bila oddaljena več kot eno uro
poleta stran. Če bi Satori medtem potonil, bi bila posadka izgubljena.
Brudnicki ni imel radijske zveze z jadrnico, lahko pa se je pogo-
varjal s posadko letala, ki je še vedno krožilo nad Satorijem. Tako letalo
kot Tamaroa sta dobivala navodila o poteku reševanja iz kontrolnega
76