so meje? ... tega ni vedela. Ker jadrnice ni bilo mogoče varno upravlja-
ti in se ni mogla izogibati nevarnim valovom, ki so udarjali z boka, je
Stimsonova predlagala, da takoj pripravijo reševalni paket, za slučaj, če
bodo morali zapustiti ladjo. Možnost, da bi jih rešili, je bila zelo majhna.
Tudi če bi jim uspelo poslati klic na pomoč – če UHF-radio sploh še
deluje – je bil njegov doseg komaj kakšnih deset milj. Jadrnica pa je bila
oddaljena celih petdeset milj od obale.
Tretja članica posadke Sue Baylander je med predmeti, ki so ležali
raztreseni po tleh kabine, pričela zbirati konzerve, steklenice z vodo, ob-
lačila in drugo ter na koncu spravila v vrečo tudi strgalo za sir.
»Kaj ti pa je, Sue?« se je obregnila Karen, »strgala za sir vendar ne
bomo potrebovali …« Ampak gospa Baylander se je samo nasmehnila:
»Kolikor mi je znano, vse take male, nepotrebne stvari včasih veliko po-
menijo! Ray, kapitan, kje so blazine sedežev?« In medtem ko so tlačili
v reševalno vrečo še vse mogoče, je jadrnico drugič položilo po vodi.
Tokrat je bilo še veliko hujše kot prvič, jadrnica se je komaj komaj spet
postavila pokonci. Ko sta se Stimson in Leonard vsa obtolčena pobrala
s tal, je Sue Baylander odrinila drsna vratca in pogledala čez krov. »O,
ljubi bog,« je zaječala, »naš reševalni splav je odneslo …«
»Čepela sem v kotu kabine, obložena z blazinami,« je kasneje pri-
povedovala Stimsonova, »in pod lučjo žepne svetilke pisala kratko pos-
lovilno pismo. Bilo je sedi noči, v temi, ki prinaša s seboj še dodatno
grozo, imela sem občutek, da bo kmalu še veliko hujše. Bili smo prepuš-
čeni sami sebi sredi podivjanega morja. To je pomenilo konec sveta. Ne-
navadno je bilo, da nisem bila vznemirjena, niti me ni bilo strah. Lahko
se na smrt prestrašim, če grem ob dveh ponoči po ozki, temačni ulici in
zaslišim korake za seboj – groze, ki me takrat prevzame, ne morem opi-
sati z besedami. Kar sem doživljala tu, pa ni bila groza, ki se je ne da opi-
sati z besedami. To je bila preteča realnost, ko gre za življenje! In strašni
udarci valov so me vse bolj prepričevali, da od tod ni več izhoda.«
Karen Stimson tedaj ni vedela, da si je Sue Baylander z lepilnim
trakom pritrdila svoj potni list na telo, da bi jo kasneje lahko prepoznali.
Obe ženski sta bili pripravljeni na smrt.
Klic na pomoč mayday izhaja iz francoščine: (venez) m‘aidez (do-
74