Mayday mayday_VIHAR VIHARJEV_ok - Page 5

Leonard se je malodušno splazil na svoje ležišče, ne da bi sprego- voril besedo in v presledkih srkal iz steklenice viskija. Karen Stimson je oblekla vodotesni jopič in splezala skozi ozek vhod na palubo ter se pripela z varnostnim pasom. Naj se je še tako trudila, da bi obrnila ja- drnico s krmo v veter, privezala krmilo in zmanjšala površino jader – je ladjo vedno znova metalo iz smeri. Visoki valovi, ki so prelivali krov, bi jo odplaknili v morje, če ne bi bila pripeta z varnostnim pasom. Bilo ji je jasno, da se bo jadrnica slej ko prej prevrnila, če je ne bo mogoče krmariti, in edino, s čimer bi si lahko še pomagali, je bila možnost, da uporabijo motor. Toda lastnik Ray Leonard ni dovolil zagnati motorja in tudi ni vedel, koliko goriva še imajo. Vožnja z motorjem pri tako močnem na- gibanju je preveč tvegana, je menil, ker bo propeler velikokrat pogledal iz vode in nenadoma dobil prevelike obrate, to pa bo uničilo ležaje in posledično tudi motor. Med to razlago je velikanski val udaril Satori z boka in jadrnico prvič tako nagnil, da se je jambor potopil v vodo; po- sadko je dvignilo s tal in vrglo ob steno. Pločevinke s hrano so treskale po kuhinji, notranjost kabine se je napolnila z vodo. To je konec − je pomislila Karen – jadrnica je resno poškodovana in se potaplja. Toda voda je zalila kabino samo skozi pol odprta vhodna vratca. Notranjost je bila polna razbitega stekla, navigacijsko mizo in kratkovalovno radijsko postajo je zalila voda in tudi UHF-radio ni kazal dobrega videza. Stimsonova, ki je imela izkušnje samo z le- senimi plovili, je vedela, da lahko vezi lesenih de- lov pri izrednih naporih popustijo, zaradi česar se barka potopi. Ladje, grajene iz stekloplasti- ke, so seveda bistveno bolj trdne, ampak tudi ta material ima svoje meje. Koliko napora še … kje 73