ki pa je posebno majevsko število. Ponazarja namreč eno obdobje majevskega koledarja.
Pobeg nekaj mož prejšnje noči, ki so s seboj odpeljali tudi osle, je sedaj predstavljal problem:
ali naj s seboj odnesejo preostanek zlatih listov? To bi lahko bilo zelo zahrbtno. Našli so še veliko,
preveč dragocenih predmetov, da bi jih lahko kar pustili tam. Zato so zasuli predor, da bi grobnico
zaščitili pred živalmi in različnimi vremenskimi vplivi. Nato se je Thomas previdno povzpel na
vrh piramide, s kompasom izmeril smeri ter jih zapisal, da bi skupini olajšal potovanje domov. Zavrgli so opremo, ki jo za potovanje nazaj niso več potrebovali in po nočitvi so se naslednjega dne
z nasmehi na obrazih in s sanjarjenji v mislih, odpravili proti domu.
Med potjo nazaj v civilizacijo so se pogovarjali o prihodnosti. Razmišljali so, komu bi prodali
dragocene artefakte, muzeju ali osebnemu zbiratelju? Spraševali so se tudi, ali bodo predmete
uspeli dobro prodati. Tisto noč so bili možje zelo utrujeni. Utaborili so se ob majhnemu potoku.
Ko so pojedli večerjo, je Thomas opazil ogromno komarjev, ki so pikali vso skupino. Niti taborni
ogenj jih ni odgnal. Dva izmed mož sta se začela zelo potiti, vendar sta zagotavljala, da sta v redu.
Vsi so bili zelo veseli, da se vračajo k svojim družinam s tako vznemirljivo zgodbo in bogastvom
v žepih.
Ko so govorili o zlati knjigi, je Jorga zanimalo, kakšna je cena zlata v ZDA. Tomas mu je povedal, da unča stane okrog $35.00. Ameriška vlada je nadzorovala ceno zlata in jo ohranjala stabilno.
S seboj so odnesli celo bogastvo. Vendar pa v Mehiki, kot je Juan pripovedoval možem, majevske
kulture niso zelo cenili. Kmalu so spoznali, da bi utegnilo trajati mesece ali pa celo leta, preden
bodo najdene predmete uspeli prodati po dobri ceni. Tedaj so se začeli spraševati, ali je bilo sploh
vredno prestajati ves ta napor in težave.
Ko so se naslednjega jutra zbudili, so opazili, da se je eden od ukradenih oslov vrnil in stal
mirno poleg vseh ostalih.
Vendar o možu, ki ga je ukradel, ni bilo niti sledu. Odpravili so se na pot. Čez eno uro so se
vzpenjali po strmem klancu, ko so kar naenkrat zaslišali nekakšen glas. S pripravljenim orožjem
so sledili sledem in dva metra stran od poti zagledali