Motorno kolo Tomos Puch 250SGT. Tehniški muzej Slovenije. Foto: Dragan Arrigler.
PUH IN ROG
Čeprav je Janez Puh delal v Gradcu od leta 1885, je uradno postal meščan mesta šele leta 1912 in kljub njegovemu prispevku k razvoju nikoli ni bil deležen kakšne pomembnejše počastitve. Šele desetletja po njegovi smrti je Gradec po njem imenoval eno od mestnih ulic. Kot zanimivost velja omeniti, da sta Puhova tovarna in pozneje blagovna znamka » postavljali na noge « slovenske tovarne koles in motornih koles. Naš rojak Fran Batjel, ki je po prvi svetovni vojni svojo tovarno koles preselil iz Gorice v Ljubljano, se je te dejavnosti učil pri Puhu v Gradcu. Največja slovenska tovarna koles vseh časov, Rog iz Ljubljane, je začela prva kolesa izdelovati v sodelovanju s tovarno Puch, ki ji je vse do preloma v 60. leta 20. stoletja dobavljala sestavne dele, dokler jih Rog ni osvojil v celoti. Tudi koprski Tomos je v drugi polovici 50. let začel z licenčno izdelavo motornih koles v sodelovanju z naslednico Puhove tovarne iz Gradca, Steyr Daimler Puch. Naslednik koncerna, ki je nosil Puhovo ime in se danes imenuje Magna Steyr, je razširil svojo dejavnost tudi v Slovenijo.
27