Proizvodni obrat Puhove tovarne, 1905. Tehniški muzej Slovenije.
INOVATOR IN INDUSTRIALEC
Janez Puh se je v zgodovino zapisal kot eden največjih proizvajalcev koles in motornih vozil svojega časa, pri čemer ostaja javnosti manj znana njegova inovativnost. Prejel je vsaj trinajst patentov s področja tehnologije cestnih vozil in šest s področja pisalnih strojev. Prvi trije Puhovi patenti iz obdobja 1899 – 1903 se navezujejo na izdelavo koles. Če sta prva dva bolj tehnološke narave( izdelava verižnih zobnikov iz tanjše pločevine), gre pri tretjem za posebno konstrukcijo zložljivega kolesa, ki ga je enostavno mogoče prirediti v voziček za prevoz ranjencev. Več Puhovih patentov se je nanašalo na motorna vozila. Leta 1912 je patentnemu uradu prijavil izum kardanskega prenosa moči z motorja na zadnje kolo pri motornem kolesu; patent so mu podelili leta 1913. Trije patenti se nanašajo na rešitve hitro snemljivega kolesa pri motornih vozilih, kar je bilo v časih pogostih poškodb gum zelo dobrodošlo. Dva patenta so Puhu podelili za izboljšave na karoseriji avtomobila( izvedba tesnjenja avtomobilskih stekel in zamisel usmerjanja zračnega toka za hlajenje motorja). Med izumi s področja motorjev z notranjim izgorevanjem so Puhu priznali štiri patente, in sicer naprava za uravnavanje vžiga, naprava za segrevanje olja za mazanje pri motorju, regulacijski ventil med uplinjačem in valjem motorja, ki je skrbel, da motor pri prostem teku ni ugasnil, in štirivaljni motor v t. i. bokser izvedbi.
Puhova inovatorska in izumiteljska dejavnost ni segala le na področje koles in motornih vozil, temveč tudi pisalnih strojev, na katerih je pridobil šest patentov.
Koliko je bilo pri vseh teh patentih izvirnih Puhovih idej, ni znano. Treba je namreč upoštevati dejstvo, da so si industrialci lastili tudi industrijsko lastnino, v katero so investirali, čeprav je nastala po tujih zamislih.
26