Uvod
Matic Rigler, uni. dipl. ing. zoot. KGZS-Zavod Lj, vodja oddelka, strokovni tajnik za RJ pasmo
Spoštovane rejke, rejci, sodelavci, ljubitelji govedi, prijatelji …
Letošnja izdaja kataloga bikov je nekoliko zgodnejša, kot je bil običaj zadnjih let. V smislu rejskega dela in selekcijskega napredka katalog ne bo prinesel posebne izboljšave, sprememba bo le v tem, da bodo sedaj v katalogu zajeti jesensko spomladanski obračuni plemenskih vrednosti živali, ki so v kontroli prireje.
V letu 2015 in tudi 2016 vse govedorejce pesti padanje cen mleka in mesa. Razumljivo je, da se v tako slabih ekonomskih pogojih velikokrat postavi vprašanje ali z delom nadaljevati ali prenehati in morda začeti z drugo dejavnostjo. Vprašanje se postavlja velikokrat, odločitev pa je ena in edina, ki zaznamuje celo generacijo ali dve na kmetiji in zaznamuje tudi širšo okolico. Prireja mesa in mleka oziroma kmetovanje nasploh ni le ekonomska kategorija proizvodnje, ki ima specifičen pomen, ter več funkcijskih učinkov na okolje in življenje. Zato končno odločitev velikokrat ne pogojuje samo ekonomska učinkovitost proizvodnje ampak je splet mnogih dejavnikov, ki botrujejo odločitvi. V okoliščinah, kot je govedoreja v zadnjem času je še posebno pomembno, da so odločitve premišljene in učinkovite. V praksi se je že mnogokrat izkazalo, da so prav kritične razmere botrovale napredku, učinkovitejšemu delu in da se prav v takšnih trenutkih porodijo ideje, ki imajo pozitiven učinek na gospodarjenje.
Pred vami je nov katalog za obdobje 2016 / 2017, ki prinaša veliko novih bikov, ki prinašajo nov potencial in ob pravilni uporabi prispevajo k blažitvi kritičnih ekonomskih razmer. Samo po sebi se ne zgodi nič. Odločitev je vedno na nas samih, videti moramo cilj in poznati najkrajšo pot do cilja, ki praviloma prinese željen rezultat. Že dolgo vemo, da je samo povečevanje mlečnosti ali prireje mesa kratkega daha in velikokrat ne da ugodnih rezultatov, še posebno v zaostrenih tržnih razmerah. Zato je zelo pomembno, da izvajamo selekcijo tudi na kvalitativne lastnosti, ki prinašajo ugodnejši rezultat. Živali z večjo življenjsko močjo so praviloma bolj odporne na bolezni, manj občutljive na spremembe v okolju, predstavljajo manjši strošek vzdrževanja in posledično imajo boljši ekonomski učinek. Že nekaj let opažamo, da se zmanjšuje število laktacij, skrajšuje dolgoživost živali, da se podaljšuje doba med telitvama, da je vse več vzrokov izločitev živali zaradi obolelosti nog, presnovnih motenj. Vse to so jasna sporočila, da moramo preusmeriti težo selekcije iz kvantitativnih na kvalitativne lastnosti.
Da pa bomo bolj učinkoviti, se je potrebno seznaniti in uvesti tudi nove metode selekcijskega dela, ki omogočajo učinkovitejše delo. Ena od možnosti je genomska selekcija, ki se je razmahnila v zadnjih nekaj letih, še posebno v razvitem svetu, z velikimi populacijami živali v kontroli prireje. Za slovenske populacije govedi, ki so majhne, je do nedavna veljalo, da bi se za učinkovit postopek genomskega obračuna plemenskih vrednosti morale priključiti tujim, večjim populacijam, kar pa velikokrat predstavlja določeno težavo. Rjava pasma se je že leta 2012 vključila preko Interbull centra, z vodilnimi državami rjave pasme, v tako imenovani Intergenomics projekt, ki je omogočil skupen obračun genomskih plemenskih vrednosti in direktno primerjavo genomskih bikov rjave pasme iz celega sveta. Genomsko testiranje živali ne omogoča samo obračun plemenskih vrednosti za količino prirejenega mleka in mesa. Omogoča mnogo več, saj z enim vzorcem tkiva ali semena lahko testiramo živali na prisotnost dednih napak, na podrobnejšo sestavo mleka in mesa kot so kapa, beta kazein, lakto globulin, razmerje med nasičenimi in nenasičenimi maščobnimi kislinami, prav tako pa lahko natančno določimo tudi stopnjo inbridinga za posamezno žival. Če poznamo oziroma vemo kaj prinaša genetski zapis posamezne živali, lahko kvantitativno in kvalitativno vplivamo na ekonomiko prireje in tudi na zdravje potrošnika.
V zadnjem obdobju so genetiki, razvili teorijo obračuna genomskih plemenskih vrednosti za majhne populacije, ki se v svetu že uporablja. To je priložnost tudi za naše populacije, ki veljajo po številčnosti za manjše. Za genomsko selekcijo velja, da je zanesljivost ocene kvantitativnih lastnosti nekoliko nižja( do 0,7), zato moramo pri osemenjevanju z genomskimi biki uporabljati večje število bikov, vendar je kljub temu genetski napredek večji in hitrejši, ker bistveno skrajšamo generacijski interval.
Še vedno izvajamo tudi klasično selekcijo, to je test na potomcih, ker le ta lahko potrjuje genomske izračune plemenskih vrednosti oziroma napovedi. Veliko bikov v katalogu ima klasičen test, veliko je novo testiranih bikov, ki so dodatno označeni in še posebno visoko vrednost bodo v bodoče imeli genomsko testirani biki, ki se bodo dobro izkazali tudi po klasičnem testiranju, v slovenskih pogojih reje in bo tudi zaradi tega lahko rejsko delo in učinkovitost reje govedi pridobilo na dodani vrednosti.
Moto kataloga bi lahko bil; » Skupno delo za vaš profit « in prav tega Vam v bodoče želim malo več …
Matic Rigler
2