Uvod
Matic Rigler , uni . dipl . ing . zoot . KGZS-Zavod Lj , vodja oddelka , strokovni tajnik za RJ pasmo
Spoštovane rejke , rejci , sodelavci , ljubitelji govedi , prijatelji …
Letošnja izdaja kataloga bikov je nekoliko zgodnejša , kot je bil običaj zadnjih let . V smislu rejskega dela in selekcijskega napredka katalog ne bo prinesel posebne izboljšave , sprememba bo le v tem , da bodo sedaj v katalogu zajeti jesensko spomladanski obračuni plemenskih vrednosti živali , ki so v kontroli prireje .
V letu 2015 in tudi 2016 vse govedorejce pesti padanje cen mleka in mesa . Razumljivo je , da se v tako slabih ekonomskih pogojih velikokrat postavi vprašanje ali z delom nadaljevati ali prenehati in morda začeti z drugo dejavnostjo . Vprašanje se postavlja velikokrat , odločitev pa je ena in edina , ki zaznamuje celo generacijo ali dve na kmetiji in zaznamuje tudi širšo okolico . Prireja mesa in mleka oziroma kmetovanje nasploh ni le ekonomska kategorija proizvodnje , ki ima specifičen pomen , ter več funkcijskih učinkov na okolje in življenje . Zato končno odločitev velikokrat ne pogojuje samo ekonomska učinkovitost proizvodnje ampak je splet mnogih dejavnikov , ki botrujejo odločitvi . V okoliščinah , kot je govedoreja v zadnjem času je še posebno pomembno , da so odločitve premišljene in učinkovite . V praksi se je že mnogokrat izkazalo , da so prav kritične razmere botrovale napredku , učinkovitejšemu delu in da se prav v takšnih trenutkih porodijo ideje , ki imajo pozitiven učinek na gospodarjenje .
Pred vami je nov katalog za obdobje 2016 / 2017 , ki prinaša veliko novih bikov , ki prinašajo nov potencial in ob pravilni uporabi prispevajo k blažitvi kritičnih ekonomskih razmer . Samo po sebi se ne zgodi nič . Odločitev je vedno na nas samih , videti moramo cilj in poznati najkrajšo pot do cilja , ki praviloma prinese željen rezultat . Že dolgo vemo , da je samo povečevanje mlečnosti ali prireje mesa kratkega daha in velikokrat ne da ugodnih rezultatov , še posebno v zaostrenih tržnih razmerah . Zato je zelo pomembno , da izvajamo selekcijo tudi na kvalitativne lastnosti , ki prinašajo ugodnejši rezultat . Živali z večjo življenjsko močjo so praviloma bolj odporne na bolezni , manj občutljive na spremembe v okolju , predstavljajo manjši strošek vzdrževanja in posledično imajo boljši ekonomski učinek . Že nekaj let opažamo , da se zmanjšuje število laktacij , skrajšuje dolgoživost živali , da se podaljšuje doba med telitvama , da je vse več vzrokov izločitev živali zaradi obolelosti nog , presnovnih motenj . Vse to so jasna sporočila , da moramo preusmeriti težo selekcije iz kvantitativnih na kvalitativne lastnosti .
Da pa bomo bolj učinkoviti , se je potrebno seznaniti in uvesti tudi nove metode selekcijskega dela , ki omogočajo učinkovitejše delo . Ena od možnosti je genomska selekcija , ki se je razmahnila v zadnjih nekaj letih , še posebno v razvitem svetu , z velikimi populacijami živali v kontroli prireje . Za slovenske populacije govedi , ki so majhne , je do nedavna veljalo , da bi se za učinkovit postopek genomskega obračuna plemenskih vrednosti morale priključiti tujim , večjim populacijam , kar pa velikokrat predstavlja določeno težavo . Rjava pasma se je že leta 2012 vključila preko Interbull centra , z vodilnimi državami rjave pasme , v tako imenovani Intergenomics projekt , ki je omogočil skupen obračun genomskih plemenskih vrednosti in direktno primerjavo genomskih bikov rjave pasme iz celega sveta . Genomsko testiranje živali ne omogoča samo obračun plemenskih vrednosti za količino prirejenega mleka in mesa . Omogoča mnogo več , saj z enim vzorcem tkiva ali semena lahko testiramo živali na prisotnost dednih napak , na podrobnejšo sestavo mleka in mesa kot so kapa , beta kazein , lakto globulin , razmerje med nasičenimi in nenasičenimi maščobnimi kislinami , prav tako pa lahko natančno določimo tudi stopnjo inbridinga za posamezno žival . Če poznamo oziroma vemo kaj prinaša genetski zapis posamezne živali , lahko kvantitativno in kvalitativno vplivamo na ekonomiko prireje in tudi na zdravje potrošnika .
V zadnjem obdobju so genetiki , razvili teorijo obračuna genomskih plemenskih vrednosti za majhne populacije , ki se v svetu že uporablja . To je priložnost tudi za naše populacije , ki veljajo po številčnosti za manjše . Za genomsko selekcijo velja , da je zanesljivost ocene kvantitativnih lastnosti nekoliko nižja ( do 0,7 ), zato moramo pri osemenjevanju z genomskimi biki uporabljati večje število bikov , vendar je kljub temu genetski napredek večji in hitrejši , ker bistveno skrajšamo generacijski interval .
Še vedno izvajamo tudi klasično selekcijo , to je test na potomcih , ker le ta lahko potrjuje genomske izračune plemenskih vrednosti oziroma napovedi . Veliko bikov v katalogu ima klasičen test , veliko je novo testiranih bikov , ki so dodatno označeni in še posebno visoko vrednost bodo v bodoče imeli genomsko testirani biki , ki se bodo dobro izkazali tudi po klasičnem testiranju , v slovenskih pogojih reje in bo tudi zaradi tega lahko rejsko delo in učinkovitost reje govedi pridobilo na dodani vrednosti .
Moto kataloga bi lahko bil ; » Skupno delo za vaš profit « in prav tega Vam v bodoče želim malo več …
Matic Rigler
2