POTAPLJAŠKI TABOR
En dan je bil namenjen konferenci o potapljanju invalidov. Mi smo predstavili metodo šolanja oseb po poškodbi hrbtenjače vseh kategorij po CMAS-u, od level 1, 2 in 3 do vseh rekreativnih in inštruktorskih kategorij, ruski kolegi pa so nam predstavili potapljanje slepih in slabovidnih. Razpravljali smo o problemih, ki se pojavljajo pri potapljanju invalidov tako v Rusiji kot v jadranski regiji. Predstavljene so bile smernice razvoja potapljanja invalidov v prihodnosti. Podpisan je bil tudi sporazum med IAHD Adriaticom, fondom Dostupnaja Srijeda in Zvezo za šport invalidov Rusije. Po seminarju je sledila novinarska konferenca, na kateri smo lokalnim oblastem in medijem, ki so bili prisotni ves čas tabora, predstavili, kaj vse je bilo storjeno v zadnjih letih in kakšni so načrti za prihodnje.
Odpravili smo se tudi na ribolov, a Črno morje nam ni bilo naklonjeno, saj kljub petim ribiškim palicam s številnimi vabami v dveh urah nismo ujeli nič, smo pa med čakanjem na ribe opazovali državno tekmovanje v deskanju. Ogled Anape smo nadaljevali z avtobusom, ko smo se odpeljali na obrobje Kavkaza, kjer je znano vinorodno območje. Ogledali smo si na novo zgrajeno vinsko klet, kjer uporabljajo sode in drugo mehanizacijo iz Hrvaške. Mesto je za ruske razmere razmeroma dobro prilagojeno za invalide, zato smo se po ulicah Anape večkrat podali kar peš.
Zadnji dan pa so posebej presenetili še našo Alenko. Skupaj z Vladom in Ančko so jo odpeljali v edini center delfinov v Rusiji, kjer delfini, morski levi in beluga živijo v morju. V tem času je center že zaprt za javnost, zato so si ogledali trening omenjenih živali. Vsi so se nasmejali neubogljivim morskim levom, presenečeni so bili nad osvojenimi veščinami beluge, Alenki pa so dovolili, da je zaplavala z delfini.
Ruski gostitelji so nas razvajali na vsakem koraku. Spoznavali smo njihovo kulinariko, njihove navade in se učili ruskega jezika. Še posebej moramo pohvaliti ruske potapljače invalide, ki večkrat nimajo pravih pogojev za potapljanje, kljub temu pa imajo izjemno voljo in željo po potapljanju. Hvala vsem našim gostiteljem, ki so nam omogočili prihod v Rusijo, in nam omogočili, da smo se pri njih počutili kot doma. V Črno morje smo vsuli solni cvet Piranskih solin z upanjem, da bomo lahko gostoljubnost vrnili kdaj tudi v Sloveniji …
57