PORTRET
Piše: Natalija MLJAČ | Fotografija: Branko RAVNAK, Dimitry SHAKAROV
Paraplegik postal inštruktor potapljanja
54
Damjanu Peklarju se je pri 22 letih življenje obrnilo na glavo. Danes, dve desetletji po prometni nesreči, je prvi inštruktor potapljanja na invalidskem vozičku v zgodovini C. M. A. S., najstarejše svetovne potapljaške zveze. Njegovo neprecenljivo znanje si med drugim želijo spoznati tudi drugi inštruktorji izmed 132 članic C. M. A. S.
Bilo je lepo, sončno nedeljsko popoldne. Damjan je kot tolikokrat poprej tudi tistega dne pred 22. leti zajahal svoj motor. » Užival sem v vožnji. Nisem vozil hitro, nikamor se mi ni mudilo. Drugega se od nesreče ne spomnim. Ko sem se v mariborski bolnišnici čez dva dni zbudil iz kome, sem mamo, ki je prišla na obisk, vprašal: Kaj pa delam tu? Vedela je, kako je z mano, a mi ni upala povedati. Kmalu sem sam spoznal, da ne bom nikoli več hodil.« Rekonstrukcija nesreče je pokazala, da se je najverjetneje umikal avtu, ki mu je v škarjah pripeljal naproti.
Rehabilitacija v Soči je trajala dobro leto. V tem času je opravil še zadnji izpit, napisal diplomsko nalogo ter tako končal študij ekonomije. Ko si je opomogel, se je zaposlil in v službi spoznal svojo Ano, s katero imata hčerko Evo, za katero pravi, da odrašča hitreje od vrstnikov. » Ve, da določenih stvari ne morem narediti in mi pomaga,« pripoveduje ponosni očka. » Sem paraplegik, od prsnega koša navzdol ne čutim ničesar, ne morem hoditi, vendar sem
drugače povsem zdrav in običajen človek.«
V resnici Damjan ni čisto običajen smrtnik, kaj šele invalid. Poleg tega, da ima družino in hodi v službo, vozi avto in štirikolesnik, zelo rad jadra in smuča z monoskijem. Leta 2011 je po desetih letih trdega dela postal prvi inštruktor potapljanja s poškodbo hrbtenjače v zgodovini najstarejše in največje svetovne potapljaške zveze C. M. A. S. » Leta 1999 sem v Düsseldorfu videl predstavitev potapljanja oseb s poškodbo hrbtenjače. Naslednje leto sem začel obiskovati tečaj v Mariboru, a sem ga prekinil zaradi operacije.«
Leta 2002 se je priključil skupini tečajnikov s poškodbo hrbtenjače pri Plavalnem klubu Slovenske Konjice, enem od ustanoviteljev Mednarodne zveze društev IAHD Adriatic. Največje zasluge za to, da se je izšolal za inštruktorja potapljanja in od C. M. A. S. prejel kategorijo M-1, imata Branko Ravnak in Ivica Ćukušić. Njegovo znanje je še posebej pomembno pri šolanju potapljačev invalidov, ki se pravzaprav bistveno ne razlikuje od potapljanja ostalih