PORTRET
Piše : Natalija MLJAČ | Fotografija : Branko RAVNAK , Dimitry SHAKAROV
Paraplegik postal inštruktor potapljanja
54
Damjanu Peklarju se je pri 22 letih življenje obrnilo na glavo . Danes , dve desetletji po prometni nesreči , je prvi inštruktor potapljanja na invalidskem vozičku v zgodovini C . M . A . S ., najstarejše svetovne potapljaške zveze . Njegovo neprecenljivo znanje si med drugim želijo spoznati tudi drugi inštruktorji izmed 132 članic C . M . A . S .
Bilo je lepo , sončno nedeljsko popoldne . Damjan je kot tolikokrat poprej tudi tistega dne pred 22 . leti zajahal svoj motor . » Užival sem v vožnji . Nisem vozil hitro , nikamor se mi ni mudilo . Drugega se od nesreče ne spomnim . Ko sem se v mariborski bolnišnici čez dva dni zbudil iz kome , sem mamo , ki je prišla na obisk , vprašal : Kaj pa delam tu ? Vedela je , kako je z mano , a mi ni upala povedati . Kmalu sem sam spoznal , da ne bom nikoli več hodil .« Rekonstrukcija nesreče je pokazala , da se je najverjetneje umikal avtu , ki mu je v škarjah pripeljal naproti .
Rehabilitacija v Soči je trajala dobro leto . V tem času je opravil še zadnji izpit , napisal diplomsko nalogo ter tako končal študij ekonomije . Ko si je opomogel , se je zaposlil in v službi spoznal svojo Ano , s katero imata hčerko Evo , za katero pravi , da odrašča hitreje od vrstnikov . » Ve , da določenih stvari ne morem narediti in mi pomaga ,« pripoveduje ponosni očka . » Sem paraplegik , od prsnega koša navzdol ne čutim ničesar , ne morem hoditi , vendar sem
drugače povsem zdrav in običajen človek .«
V resnici Damjan ni čisto običajen smrtnik , kaj šele invalid . Poleg tega , da ima družino in hodi v službo , vozi avto in štirikolesnik , zelo rad jadra in smuča z monoskijem . Leta 2011 je po desetih letih trdega dela postal prvi inštruktor potapljanja s poškodbo hrbtenjače v zgodovini najstarejše in največje svetovne potapljaške zveze C . M . A . S . » Leta 1999 sem v Düsseldorfu videl predstavitev potapljanja oseb s poškodbo hrbtenjače . Naslednje leto sem začel obiskovati tečaj v Mariboru , a sem ga prekinil zaradi operacije .«
Leta 2002 se je priključil skupini tečajnikov s poškodbo hrbtenjače pri Plavalnem klubu Slovenske Konjice , enem od ustanoviteljev Mednarodne zveze društev IAHD Adriatic . Največje zasluge za to , da se je izšolal za inštruktorja potapljanja in od C . M . A . S . prejel kategorijo M-1 , imata Branko Ravnak in Ivica Ćukušić . Njegovo znanje je še posebej pomembno pri šolanju potapljačev invalidov , ki se pravzaprav bistveno ne razlikuje od potapljanja ostalih