REPORTAŽA
Najnovejša pridobitev Evrope , ki se uradno imenuje Y-40 The Deep Joy , je najgloblji bazen na planetu , napolnjen s termalno vodo . Mojstrovino arhitekta Emanuela Boaretta je 5 . junija 2014 predal namenu neuničljivi Enzo Maiorca , ki je bil pred leti tudi gost simpozija Diving AST v Zrečah . Pod površino 378 kvadratnih metrov velike posode različnih globin je nalitih 4300 kubičnih metrov termalne vode , s temperaturo do 34 stopinj Celzija , vse do uradne največje globine 42 metrov , ki jo je osebno izmeril še eden od zadnjih velikih legendarnih potapljačev na vdih , Umberto Pelizzari . Ta nova potapljaška destinacija , ki se nahaja v neposredni bližini Padove , je porinila nekoč najglobljega Nema 33 na drugo mesto , nam pa vzela razlog za ponovni obisk Belgije , oziroma prestolnice naše nove domovine .
Kot so bile nekje na začetku omenjene ubite sanje majhnega človeka , kamor spadamo sami , nam ni ostalo drugega , kot da se v dobri stari klubski maniri preštejemo , si » po študentsko « razdelimo stroške , in se ob pomoči lastnikov kombiniranih vozil odpravimo na terapevtsko potapljanje v vasico Montegrotto Terme , kjer se v sklopu hotela Terme Millepini nahaja omenjeno čudo .
Prvič smo s seboj vzeli zgolj sebe in običajno zalogo domačih izdelkov , od vina , salam , bunk , do drobnega peciva , ki so ga napekle članice aktiva invalidnih žena . Ježa v treh gospodarskih vozilih je tekla po dolgi ravni poti . Naši sosedje in kolegi v evropskem parlamentu so nas zgolj po enkrat v vsako smer » ocepili « za cestnino , ki je v primerjavi » sa magistralom A1 « enaka dajatvi pri nedeljski maši . Potop je bil planiran in rezerviran točno opoldne , saj je » high noon « po besedah Antonia zagotavljal najmanjšo gnečo . Potapljanje z jeklenko se namreč prične vsako polno uro in traja največ 40 minut z obveznim varnostnim postankom .
Ker smo bili praktično iz vseh koncev naše domovine , smo se odločili , da se na romanje odpravimo iz prestolnice , kjer so bila parkirana gospodarska vozila . Večina nas je iz božje previdnosti krenila na pot že ob petih zjutraj , zato smo bili več kot presenečeni , ko smo že malo pred deveto stali pred vrati majhne zgradbe , ki v svoji kleti skriva več kot štirideset metrov globok vodnjak .
Že sam vstop v zgradbo , ki je pravo nasprotje tega , kar se vidi z ulice , v kombinaciji s prisrčno ekipo mladincev , ki so nam temeljito razkazali objekt in ponudili prav vse , kar si lahko gibalno ovirani potapljači zaželijo , je potrdil , da se je pot izplačala . Če smo v bruseljskem Nemu 33 sami , brez pomoči » do invalidov razumevajočega osebja « nosili invalidne potapljače v drugo nadstropje , potem smo imeli v Y-40 možnost , da uporabimo razkošno dvigalo , ki vodi od garderobe do samega roba bazena skozi tunel , ki ga z vseh strani obdaja voda . Emanuele Boaretto je vedel , da je delež mladih in lepih potapljačev v upadanju , in da za njimi prihaja množica betežnih , saj si drugače ne moremo razložiti , da objekt nima niti ene same arhitektonske ovire .
21