NOVE TEHNIKE
cijske tehnologije je tudi telemedicina vse lažje dos-
topna tudi na oddaljenih in težko dostopnih lokacijah.
Uporaba telekomunikacijskih storitev je v procesu
zdravljenja in diagnostike postala tako vsakdanja, da
sploh ne pomislimo, da imamo opravka s telemedi-
cino. Zdravniki radiologi lahko rentgenske posnetke
pregledajo kar iz domačega računalnika. Zdravstve-
no osebje na terenu lahko preko elektronske pošte
zaprosi za posvet glede elektrokardiograma (elek-
trične aktivnosti srca) in pospeši diagnostiko srčnega
infarkta. Videoklic, kot način zdravniškega posveta,
uporabljajo številne odprave v visokogorja v primeru,
ko zdravnik ni član odprave. V številnih težje dosto-
pnih krajih se telekomunikacijski sistemi že upora-
bljajo kot pomoč pri zdravljenju, odmerjanju zdravil in
odločitvah o nujnosti evakuacije (e-Res@mont PRO-
JECT, zdravljenje višinske bolezni v planinskih kočah
švicarskih Alp …).
Na nivoju GRZS se kakšnega podobnega projek-
ta še nismo lotili, ne dvomim pa, da so reševalci
že kdaj v preteklosti uporabili telefonski klic in se
posvetovali s postajnim zdravnikom. Pogosto je že
kratek pogovor dovolj, da razblinimo dvome in po-
trdimo pravilen načrt zdravljenja ali evakuacije. V
primeru videoklica bi lahko zdravnik sodeloval tudi
pri pregledu poškodovanca in nadziral oskrbo. Ob
predhodnem dogovoru in ustrezni usposobljenosti
reševalcev bi bilo mogoče tudi odmerjanje nekaterih
nujnih zdravil ob oddaljenem zdravniškem nadzoru.
Z virtualno prisotnostjo zdravnika na intervencijah
GRS bi lahko procent zdravniške udeležbe precej
povečali. Pomoč telemedicine pa ni pridobitev, ve-
zana le na reševalce, saj jo lahko uporabi tudi zdrav-
nik, ki je prisoten na intervenciji. Postajni zdravniki
prihajamo iz različnih specialnosti in pogosto nima-
mo izkušenj s situacijami, s katerimi se srečamo na
terenu, v povsem drugačnem okolju, kot smo ga ne-
kateri navajeni.
Kljub številnim prednostim in vse pogostejši uporabi
telemedicine še vedno ostaja kar nekaj odprtih vpra-
šanj. Zakonodaja, ki ureja področje, je slabo urejena
in ne sledi napredku tehnologije. S pravnega vidika
se posvet lahko zaplete z varstvom osebnih podat-
kov, bolnikovim soglasjem, odgovornostjo, dokumen-
tiranjem intervencije, ipd.
Tudi za zdravnike, kljub znanju in izkušnjam, zdravlje-
nje na daljavo s pomočjo sodobne komunikacijske
tehnologije ni enostavno. Še tako dober video po-
snetek, opis in zvok ne morejo povsem nadomesti-
ti osebnega kontakta, dotika, otipa ali avskultacije
(preiskovanje organov s poslušanjem). Za zdravnika,
ki je le virtualno prisoten na intervenciji je ključno,
Na vaji (foto: Primož Štamcar)
da razume omejitve terena, razmer in razpoložljive
opreme, ter zaupa reševalcem in se zaveda njihovih
omejitev. Fizična odsotnost s kraja nesreče prinaša
tudi prednosti, saj pogled od »zunaj« pogosto omo-
goča čustveno manj obremenjeno oceno situacije in
včasih lažje ter hitrejše odločanje.
Ob zaključku na žalost ne morem ponuditi enovite
rešitve področja telemedicine v primeru intervencij
GRS. Želim predvsem spodbuditi vse udeležene k
razmišljanju, kako bi lahko še izboljšali naše delo.
Ena izmed možnih rešitev so povsem interni dogo-
vori znotraj postaj ali društev, druga možnost je pos-
vet z dežurnim zdravnikom helikopterskega reševa-
nja, če je ta na razpolago ali pa dogovor Komisije
za medicino na nivoju zveze z urgentnimi centri po
Sloveniji za možnost posvetov z dežurnimi urgen-
tnimi zdravniki.
GORSKI reševalec 15