NOVE TEHNIKE
Plazovne žolne v GRZS
Aljaž Anderle
Med množico opreme, ki jo GRZS uporablja za ne-
posredno reševalno delo, so plazovne žolne med
tehnološko bolj zapletenimi napravami in namenjene
enemu izmed posebej zahtevnih reševalnih scenari-
jev – reševanju izpod snežnih plazov. V GRS so pri-
sotne vse od začetkov njihovega razvoja. Ta razvoj
je poleg večje učinkovitosti naprav privedel tudi k nji-
hovi večji kompleksnosti, ki bi jo na prvi pogled lahko
odkrili z obsegom priloženih navodil za uporabo.
Po dveh desetletljih bolj ali manj nespremenjene dok-
trine uporabe plazovnih žoln, je z razvojem digitalne
tehnologije prišlo do sprememb tudi na tem področju.
Najpomembnejši razlog za to je (če od-
mislimo ekonomskega) želja po večji
učinkovitosti pri iskanju zasutega, kar
se izraža v sposobnosti razreševanja
zapletenih scenarijev zasutja in skraj-
ševanju časa iskanja zasutih. Čeprav
je čas, ki ga potrebujemo za iskanje z
žolno sorazmerno kratek v primerjavi
z ostalimi fazami reševanja zasutih –
dostopom na kraj in odkopavanjem – pa
so odstopanja v tej fazi reševanja lahko
precej visoka in izražena v minutah.
1. Kakšni kompromisi so smiselni
Pristopi k nabavi reševalne opreme za
gorske reševalce so bili skozi čas večino-
ma pragmatični in so strmeli k kompromisu
med uporabnostjo, kvaliteto in ceno. Dol-
ga leta je bilo stanje na trgu žoln praktično
nespremenjeno. Manjše spremembe in po-
pravki niso narekovali sprememb doktrine,
niti načina uporabe. Dileme so se pričele s
pojavom naprednejših digitalnih žoln četrte
generacije, ki so pomenile dejanski preskok,
ne le v tehnologiji, pač pa tudi načinu uporabe.
Ta pa je zahteval spremembe pri izobraževanju
in razmišljanju ljudi, kar za kompleksno organizacijo,
kot je GRZS pomeni precejšen reakcijski čas.
Soočiti se je bilo potrebno z naslednjimi protislovji:
Čimbolj enostavna, a hkrati učinkovita in zmogljiva
Izbrati je potrebno napravo, ki omogoča čimbolj učin-
kovito uporabo na vseh nivojih. Izbira enostavnejše,
a hkrati slabše naprave je kompromis v napačni sme-
ri in kot tak lahko negativno vpliva na učinkovitost
dela na terenu, hkrati pa frustrira tiste, ki si želijo več.
Glavni proizvajalci prepoznavajo ta problem in ponu-
jajo različne rešitve. Ena izmed njih je dvo nivojski
uporabniški vmesnik – enostavnejši in naprednejši.
Vseeno kakšno žolno imamo,
saj se v praksi sploh ne uporablja
Statistika govori o tem, da se žolne v Sloveniji ne
uporabljajo v praksi, oziroma se z njimi še nikogar
ni rešilo. To ne more biti merilo za izbiro opreme.
Po tej logiki lahko povsem varno v gore hodimo
brez plazovnega trojčka. Kot bi
na npr. rekli, da vojska ne rabi
biti opremljena s puškami in
oklepniki, itd.
Nekje obstaja meja in prip-
ravljeni moramo biti na vsak
primer. Plazovi se v Sloveniji
sprožajo vsako leto in vsako
leto odnese precej ljudi. K
sreči je bilo do sedaj žrtev
malo, a že naslednjo zimo
lahko plaz na skupni turi za-
suje recimo 7 ljudi. Da ne
govorim o dejstvu, da se
naši člani zasebno pogosto
odpravljajo v tuja gorstva
in povsem drugačne raz-
mere od naših.
Med članstvom GRZS
ni interesa za uporabo
»kompliciranih« naprav
Interes ni odvisen od
tipa naprave. Učinkovita
uporaba vsakega kosa
opreme, zlasti pa malo
bolj kompleksnega, kot je
Ena od
žolna, zahteva izobraže-
boljših žoln
vanje in vajo. Zagotavljati
je treba stalno usposobljenost inštruktorjev in članov.
Raznoliko obstoječo »floto« je treba spraviti na raven
sodobne, zmogljive in uporabniku prijazne opreme.
Inštruktorji bodo morali dobro poznati vse žolne na
društvih, društva skrbeti za usposobljenost moštva,
GRZS pa za stimulacijo in usposobljenost inštruk-
torjev, ter nabavo optimalne opreme in usklajevanje
nakupov le-te z društvi.
GORSKI reševalec 11