SPOMINJAMO SE
Zapustil nas je Franc Primožič - Krvin
Dragi prijatelj Franci,
naključje je hotelo, da te je zadnja obolelost dva tedna
nazaj doletela na poti pod Krimom v družbi prijateljev iz
vrst tržiških gorskih reševalcev – veteranov. Kljub bolezni si bil dobre volje, poln šegavih misli in spominov
na mnoge poti in trenutke, ki smo jih preživeli skupaj.
Trdno smo verjeli, da te kmalu spet srečamo, ko so
modre luči zlovešče utripale po cesti proti Ljubljani ...
Življenjska zibelka ti je stekla 8. marca 1930 na Vrhniki. Kmalu pa si postal ponosen Tržičan, kar si vedno
rad poudaril. Že mlad si svoje življenje zapisal svojima
največjima vrednotama: domoljubju in naravi. Trdno
zvest in zavezan si jima ostal do tvojega zadnjega dne.
Naravi in gozdu si se posvetil tudi poklicno.
S članstvom v tržiškem Alpinističnem odseku leta 1947
si se za vedno zapisal goram. Z vrstniki plodovite prve
povojne generacije tržiških alpinistov si nizal vzpone,
od domačega Storžiča, Julijcev in Kamniških Alp. Že
takrat si bil na bosanskem Prenju in drugih jugoslovanskih gorah. Potem so sledili Lienški Dolomiti, Veliki
Klek, italijanski Dolomiti in Centralne Alpe s streho Evrope, kar je tisti čas pomenilo vreden podvig.
Predanost alpinizmu in uspešnost sta te pripeljali v
vrste tržiških gorskih reševalcev, kjer si za dolga desetletja postal nepogrešljiv član uglednega reševalnega Franci Primožič (foto: Vili Vogelnik)
moštva kot aktiven reševalec in član vodstva postaje.
S svojim veselim značajem si tudi v najtežjih in najbolj
žalostnih trenutkih reševalnega dela znal vlivati optimizem in trdno voljo. V sebi pa si bil čuteč človek, kar si
najbolj iskreno izrazil v zapisu ob 50-letnici GRS v Tržiču, o reševalni akciji 7. julija 1949 v Storžiču, ko sta
umrla prijatelja alpinista Edi Perko in Joža Cankar.
Opravil si čez petsto alpinističnih vzponov. V svojem dolgem članstvu med reševalci si sodeloval na mnogih
reševalnih akcijah in v različnih aktivnostih gorske reševalne službe.
Še veliko je področij tvojega udejstvovanja v naravi, ki si jim bil neizmerno predan. Bil si uspešen alpski
smučar in kasneje dolgoletni funkcionar v tržiškem Smučarskem klubu. Z bogatimi izkušnjami, predvsem pa
zagnanostjo za delo si pustil neizbrisen pečat v razvoju tržiškega športa, kot funkcionar v društvu TVD Partizan, tržiški Športni zvezi in prav do konca v Splošnem športnem društvu Tržič. Bil si predan lovec in občutljiv
varuh narave. Svojo ljubezen do živali si izkazoval kot vzgojitelj psov, saj si bil tudi med ustanovitelji Lovsko
kinološkega društva Gorenjske.
Posebej si bil zavezan domoljubju, iskreni ljubezni do svojega naroda in slovenske domovine. Prepoznavno
sled si Tržiču zapustil kot dolgoletni častnik v enotah Teritorialne obrambe. Kmalu po njeni ustanovitvi leta
1968, pa vse do leta 1988, si opravljal dolžnost načelnika Občinskega štaba TO Tržič. Z izkušnj ֒v