UTRINKI IZ PRETEKLOSTI
plezana smer in uspeh sploh vredni
tolikšnih žrtev. Na mene mladega
alpinista – reševalca, je ta nesreča
pri vsej moji kasnejši alpinistični dejavnosti močno vplivala. Resen ukaz
vodje reševalne akcije pa je premagal temačne misli. Treba je bilo misliti na transport v dolino.''
Vsak človek se čustveno odzove
na srečanje s smrtjo, tudi reševalci.
Eni to pokažejo, drugi pa to nosijo
v sebi in tem je mogoče še težje.
Meni se še danes po toliko letih od
nesrečnega plazu na Zelenici, ki je bil
usoden za učitelje in učence Iskrine
šole, ko grem tam mimo, nekje iz
podzavesti prikrade slika, kako smo
v temi in globokem snegu na rokah
nosili ponesrečenega učitelja tistih
nekaj sto metrov do zgornje postaje
žičnice. Pot je bila strma in ni in ni je
hotelo biti konec.
Vsak izmed reševalcev, ki se je kdaj
znašel v podobni situaciji, verjetno
v svoji podzavesti hrani kakšno
podobno sliko.
Opomba: Zapisi so prepisani v originalu in niso lektorirani. Tako ostanejo v prvotni obliki in ne spreminjamo
zgodovinske vrednosti zapisa.
Viri:
Arhiv GRS
Zbornik 50.let GRS Tržič
Slike: Arhiv GRS Tržič
Transport ponesrečenih fantov. Reševalci: z leve stojijo Karol
Globočnik, Drago Štefe, Jože Januš, Marjan Salberger, z leve sedijo:
neznan, Nadko Salberger, Jože Jagodic, Jernej Perko, Lojze Zaletel
in Franc Primožič (foto: arhiv GRS Tržič)
37 GORSKI reševalec